ČLANKI
Darko Maver
Uživanje drog in narkomanija v Sloveniji: dosedanji razvoj in pogled v prihodnost - Str. 136Dostopni podatki o dosedanjem razvoju uživanja drog in toksikomanij so sicer nepopolni, vendar kažejo, da je v Sloveniji uživanje drog zlasti med mladimi od leta 1967 dalje postopno naraščalo, kljub temu pa ni preseglo kritične meje. Gre predvsem za uživanje mehkih drog, kot sta hašiš in marihuana, pri zasvojencih pa prevladujejo analgetiki in politoksikomanije. Trenutni gospodarski položaj in upad življenjskega standarda sta tudi eden od razlogov, da se drage in nevarne droge (heroin, kokain) niso v večjem obsegu pojavile na našem tržišču. Po drugi strani pa glede na predvideni razvoj naše družbe do leta 2000 ugotavljamo nekatere dejavnike, ki ne dovoljujejo pretiranega optimizma. Ljudje bodo vse bolj pod pritiski stresa, to pa ob pomanjkanju drugačnih možnosti sprostitve lahko vodi v večje uživanje in večjo odvisnost od drog.
Maja Vojnovič, Matjaž Hanžek, Vojka Žerovnik
Planiranje socialnega razvoja v OZD - Str. 162V članku avtorji najprej na kratko podajo temeljna teoretična metodološka in družbenopolitična izhodišča, relevantna za pristopanje k družbenemu planiranju. Bralca na kratko spoznajo tudi z obstoječimi modeli planiranja v sodobni družbi ter z osnovnimi karakteristikami modela samoupravnega družbenega planiranja. Ob tem kritično ugotavljajo, da izdelava metodologije planiranja, ki bi bila ustrezna podlaga za politično dogovarjanje in sporazumevanje, še zdaleč ni strokovno učinkovito rešena naloga. V poskusu razgraditve metodologije planiranja ter njene konkretizacije za potrebe priprave plana v OZD, dajejo avtorji poseben poudarek organizaciji planiranja kot dokaj širokemu in kompliciranemu urejanju razmerij med ljudmi, njihovimi nalogami, pravicami in obveznostmi ter vsebinski konceptualizaciji "socialnega" v kontekstu planiranja.
Vida Miloševič
Možnosti za zagotavljanje ustreznih življenjskih pogojev v starosti - Str. 192V analizi avtorica najprej obravnava staranje prebivalstva in družbene ukrepe za zagotavljanje ustreznih življenjskih pogojev v starosti, nato pa socialno varnost starejših v širšem smislu in sicer: zagotavljanje eksistence (pokojninsko in invalidsko varstvo delavcev in kmetov ter družbene denarne pomoči), stanovanjske razmere, zdravstveno varstvo, socialno skrbstvo, izobraževanje ter kulturo, šport in rekreacijo. V posebnem poglavju prikazuje stanje na področju domskega varstva v naši republiki. Posebno pozornost posveča vprašanju samoupravnega položaja,starih ljudi ter vlogi krajevnih skupnosti pri organizaciji različnih oblik dejavnosti za starejše. Analiza opozarja na dejstvo, da je v sedanji situaciji ogrožena socialna varnost dobre polovice naših upokojencev, zato so na tem področju nujni učinkoviti ukrepi, predvsem je potrebno načrtno razvijati različne oblike pomoči in skrbi za starejše občane.
POROČILI
KNJIŽNA RECENZIJA
IZ TUJIH REVIJ
(Pripravila/Prepared by) Lidija Kunič
Pomoč materam trpinčenih otrok v Izraelu. Hanita Zimrim, Do Nothing but Do Something: the Effect of Human Contact with the Parents of Abusive Behaviour, British Journal of Social Work, 14, 1984, št. 5, str. 475-485. - Str. 2408Pripravila/Prepared by) Lidija Kunič
Skupnostno delo v "socialnih" stanovanjskih naseljih. Gill Coffin, Finding Our Hidden Strenghts, Social Work Today, 16, 1984, št. 11, str. 16-18. - Str. 244(Pripravila/Prepared by) Lidija Kunič
Obremenjenost svojcev, ki skrbijo za ovdovele. Ann Bowling, Caring for the Elderly Widowed - the Burden on Their Supporters, British Journal of Social Work, 14, 1984, št. 5, str. 435-555. - Str. 248(Pripravila/Prepared by) Lidija Kunič
Strokovno izpopolnjevanje v Veliki Britaniji. Stuart J. Riley, New Techniques in Staff Training in Social Security Organisations: the British Experience, International Social Security Review, 57, 1984, št. 5, str. 289-299. - Str. 251DOKUMENT
POVZETKI
ČLANKA
Andreja Kavar Vidmar
Ugotavljanje socialnih potreb - Str. 70Na podlagi članka, ki opisuje ugotavljanje potreb po zaščitnih stanovanjih za starejše osebe v Veliki Britaniji, je prikazana Bradshawova taksonomija socialnih potreb. Bradshaw deli socialne potrebe na izražene (ljudje jih izrazijo s prijavo, vlogo ipd.), občutene (ugotavljajo se s spraševanjem prebivalstva), normativne (opredeljujejo jih strokovnjaki) in primerjalne (ugotavljajo se s proučevanjem populacije, ki prejema določene usluge). Taksonomija je ilustrirana s primeri iz naših razmer. Navedene so pomanjkljivosti modela in nakazana morebitna uporabnost za ugotavljanje socialnih potreb pri nas.
Marija Radež, Blaž Mesec
Gmotne razmere zakoncev ob razvezi in po njej - Str. 79Prikazani so izidi raziskave na sistematičnem 20 % vzorcu 68 zakonskih parov, izbranih iz populacije 350 parov, razvezanih na področju občine Novo mesto med leti 1970 in 1983 in še vedno spremljanih v CSD. Porazdelitve na indikatorjih gmotnega položaja kažejo, da se po razvezi med ženskami poveča število tistih, ki žive v družbenih stanovanjih; poveča se število nosilk stanovanjske pravice ter število zaposlenih žensk, tako da je sestavljeni indeks gmotnega položaja pri ženskah po razvezi v povprečju višji kot pri njihovih nekdanjih partnerjih. Moški pa imajo višji OD, več avtomobilov in nepremičnin. Po razvezi se ženskam v povprečju izboljšajo gmotne osnove, moška populacija pa se razdeli na tiste, ki nazadujejo in one, ki napredujejo v teh gmotnih predpostavkah. Te ugotovitve veljajo za populacijo, ki jo obravnava CSD, in jih ni mogoče posplošiti na celotno populacijo razvezanih.
POROČILI
KNJIŽNA RECENZIJA
IZ TUJIH REVIJ
(Pripravila/Prepared by) Lidija Kunič
Prisluhnimo otrokom. Kathleen Kufeldt, Listening to Children - Who Cares?, British Journal of Social Work, 14, 1984, št. 5, str. 257-264. - Str. 120(Pripravila/Prepared by) Lidija Kunič
Starši ugrabljajo lastne otroke. Dorinda N. Noble, C. Eddie Palmer, The Painful Phenomenon of Child Snatching, Social Casework, 65, 1984, št. 6, str. 350-536. - Str. 123(Pripravila/Prepared by) Lidija Kunič
Kako izbrati dobre rejnike. Alma Jordan, Margaret R. Rodway, Correlates of Effective Foster Parenting, Social Work Research and Abstracts, 21, 1984, št. 2, str. 27-52. - Str. 126DOKUMENT
POVZETKI
ČLANKA
Vinko Skalar, Alenka Šelih
Vzgojni zavodi - stanje in perspektive - Str. 1Zapis temelji na elaboratu "Analiza, ocena ter usmeritve zavodske vzgoje otrok in mladoletnikov z motnjami vedenja in osebnosti v SR Sloveniji." Elaborat je pripravila delovna skupina pri Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. V prvem delu zapisa je predstavljen elaborat, njegov nastanek in okvirne vsebine v njem, v drugem delu pa so podani predlogi in stališča, kako odpraviti pomanjkljivosti in izboljšati sedanje stanje. Predlogi so predstavljeni v sledečih poglavjih: Kakšne zavode potrebujemo oz. za kakšne zavode bi se kazalo v prihodnje zavzemati; Problemi diagnosticiranja in triažiranja; Usposabljanje in usmerjeno izobraževanje; Alternative zavodske vzgoje; Usposabljanje kadrov za delo z disocialnimi mladostniki; Potreba po ustanovitvi republiškega svetovalno nadzornega organa; in - Raziskovanje in inovativna dejavnost.
Vida Miloševič
Izobraževanje socialnih delavcev - Str. 18Izobraževanje socialnih delavcev je v svetu vse bolj razvejano in raznoliko. Razlike obstajajo glede na temeljne usmeritve socialnega dela, metode dela in na stopnje izobraževanja. V Evropi prevladujejo triletne višje šole za socialne delavce, ki niso vključene v univerze. V Jugoslaviji se dolgoletna prizadevanja socialnih delavcev in nekaterih višjih šol za uvedbo visokošolskih vzgojno-izobraževalnih programov za socialno delo uresničujejo le počasi. Že dobrih deset let se iščejo razne prehodne rešitve, ki morda celo zavirajo nadaljnji razvoj izobraževanja socialnih delavcev. V Srbiji in na Hrvatskem trenutno obstajajo modeli visokošolskega izobraževanja socialnih delavcev. V Sloveniji pa se kljub priznani potrebi po visokošolskem izobraževanju socialnih delavcev, le-te načrtuje šele 1990. leta.