UVODNIK

Borut Petrović Jesenovec, Vera Grebenc

Uvodnik - Str. 155

ČLANKI

Srečo Dragoš

Erozija družinske politike: Premik od socialne k natalitetni - Str. 157Ključne besede: družina, socialna politika, avtonomija, socialna država, socialno delo, nataliteta.

Prispevek analizira predlog Resolucije o družinski politiki 2018–2028, ki ga je dalo v javno razpravo ministrstvo, pristojno za to področje. Obravnavani dokument vzbuja mešana občutja. Njegova vsebina je po eni strani pričakovana, saj gre za dosleden izraz dogajanja na socialnem področju. Hkrati pa preseneča z radikalnimi rešitvami, ki jih doslej nismo poznali. Kajti s to resolucijo se družinska politika dokončno (deklarativno) ločuje od socialne politike in se spreminja v natalitetno. Prispevek obravnava škodljivost take usmeritve v štirih razdelkih, ki kažejo na »slepo pego« načrtovane politike že v naslovih: avtonomija, nataliteta, neenakost in vezna posoda. Ob koncu prispevka je nakazana tudi edina možnost, kako bi lahko rešili napovedano družinsko politiko, da ne bi bila disfunkcionalna. A predlagana rešitev je pesimistična, ker v zdajšnjem političnem okviru ni realna. Drugih pa ni.

Jana Mali, Anamarija Kejžar

Celostna oskrba stanovalcev z demenco: Primer uvajanja inovativne oskrbe v Domu Petra Uzarja Tržič - Str. 179Ključne besede: stari ljudje, institucionalno varstvo, metode, dolgotrajna oskrba, inovativnost.

Celostna oskrba stanovalcev z demenco v središče oskrbe postavlja posameznika, ne institucije in ne strokovnjakov, zaposlenih v instituciji. Stanovalec doma in strokovnjak ustvarjata partnerski odnos, v katerem pri iskanju rešitev izhajata iz dejanskega stanja uporabnikove življenjske situacije. Uresničevanje takšne paradigme prikažemo na primeru sprememb v oskrbi stanovalcev z demenco v konkretnem domu. Poleg spremenjenega razmerja in odnosov med stanovalci z demenco in zaposlenimi celostna oskrba uvaja tudi spremembe v vlogi sorodnikov in širše skupnosti pri oskrbi stanovalcev z demenco. Centralna pozicija stanovalca z demenco in enakovredno zastopanje vseh drugih predstavnikov socialnega omrežja stanovalca zagotavljata razmere za krepitev moči stanovalcev z demenco, na podlagi katere zagotavljamo pogoje za nove metode dela in izvajanje storitev, ki je prilagojeno potrebam, nujam, željam, zmožnostim in sposobnostim stanovalcev z demenco.

Tamara Rape Žiberna, Aleš Žiberna

Kaj je pomembno za dobro študijsko prakso v socialnem delu: Pogled mentoric z učnih baz - Str. 197Ključne besede: praktično usposabljanje, socialno delo, zadovoljstvo, mentorstvo, visokošolsko izobraževanje.

Praktično usposabljanje je pomemben del usposabljanja za socialno delo. Ključni deležniki v tem procesu so študentke, mentorice v organizacijah in učiteljice socialnega dela. Članek se osredotoča na pogled mentoric na učnih bazah. Iz kvantitativnih podatkov, ki so bili pridobljeni v študijskem letu 2014/2015, izhaja, da se mentoricam zdita za kakovostno prakso najpomembnejši motiviranost študentke in mentorice ter samoiniciativnost študentke. Po pomembnosti sledijo: fleksibilnost (možnost prilagajanja nalog učni bazi), dobra definiranost prakse ter da imajo mentorice možnost dobiti dodatne informacije in razrešiti dileme glede prakse. Na splošno so mentorice precej zadovoljne s prakso. Povprečne ocene zadovoljstva so dobre skoraj pri vseh elementih, povezanih s praktičnim usposabljanjem, pokaže pa se tudi, da so povprečne ocene zadovoljstva premosorazmerno povezane s povprečnimi ocenami pomembnosti različnih elementov prakse.

POROČILO

Emanuela Fabjan, Suzana Oreški

Primerjalni vidiki dobre obravnave oseb v specializiranih institucijah v Evropi - Str. 221Ključne besede: socialne storitve, duševno zdravje, telesna oviranost, kakovost življenja, dezinstitucionalizacija, Društvo Altra.

»Primerjalni vidiki dobre obravnave oseb v specializiranih institucijah v Evropi« je uradni naslov mednarodnega projekta Erasmus+, ki ga financira Evropska komisija in v katerem sodelujejo po ena nevladna organizacija in visokošolska ustanova iz treh držav: Francije (Reims), Portugalske (Porto) in Slovenije (Ljubljana). Projekt bo trajal tri leta, njegov namen pa je primerjati dobre prakse s področja skrbi za ljudi z duševnimi težavami in telesnimi ovirami v vseh treh državah. Poleg organizacij in izobraževalnih ustanov imajo zelo pomembno vlogo tudi sami uporabniki/uporabnice. Poročilo je opis gostovanja, ki je potekalo od 18. do 22. septembra 2017 v francoskem Reimsu, kjer deluje nosilec projekta: Regionalni inštitut socialnega dela Šampanja-Ardeni (IRTSCA). Poročilo je sestavljeno iz opažanja asistentke s Fakultete za socialno delo ter predsednice, uporabnice in uporabnika, strokovne delavke in prostovoljke Društva Altra.

Gabi Čačinovič Vogrinčič

Govor ob slavnostnem odprtju prenovljenih prostorov Fakultete za socialno delo 28. novembra 2017 - Str. 231

INTERVJUJI

Borut Petrović Jesenovec

Intervju z dr. Simono Gerenčer Pegan - Včasih gluhoslepi naredijo vse, samo da bi bili s človekom, s katerim lahko komunicirajo - Str. 235

Vesna Leskošek

Ivana Radačić in Mojca Pajnik (ur.) (2017) - Prostitution in Croatia and Slovenia: Sex workers' experiences - Str. 243

ČLANKI

Klavdija Kustec

Uporaba izrazno-ustvarjalnih medijev v socialnem delu in sorodnih poklicih pomoči - Str. 81Ključne besede: ustvarjalnost, umetnost, terapija, podpora, uporabniki, tveganje.

Avtorica v članku podaja nekaj rezultatov raziskave, ki jo je izvedla o uporabi izrazno-ustvarjalnih medijev v socialnem delu in sorodnih poklicih pomoči v Slovenji. Izrazno-ustvarjalni medij je termin, ki obsega risanje, slikanje, ples, gib, lutke, gledališče, knjige, fotografijo, video ipd. in poskuša odgovoriti na vprašanje, kako ustvarjalno uporabiti te medije pri zagotavljanju podpore in pomoči. Rezultati kvalitativne raziskave so pokazali, da strokovne delavke s področja podpore in pomoči pri svojem delu uporabljajo izrazno-ustvarjalne pristope v povprečju od pet do deset let in pri tem opažajo veliko pozitivnih vidikov, ki jih ima uporaba teh medijev pri delu s sogovorniki. Opažajo pa tudi določene dejavnike tveganj dela z izrazno-ustvarjalnimi mediji. Strokovne delavke uporabljajo pri delu z izrazno-ustvarjalnimi mediji predvsem metodo dela s skupino, takoj za njo pa metodo dela s posameznikom. Pri tem bi bilo potrebno dodatno strokovno izpopolnjevanje socialnih delavk in delavcev v sorodnih poklicih pomoči pri uporabi izrazno-ustvarjalnih medijev.

Melisa Baranja

Položaj slovenskih romskih mater v romski skupnosti in zunaj nje - Str. 99Ključne besede: Romi, marginalizacija, otroci, partnerstvo, nasilje v družini, duševno zdravje.

Članek je nastal na podlagi osebnih opažanj in terenske raziskave. Prinaša izsledke terenskega dela med dvanajstimi slovenskimi Rominjami, ki živijo na treh različnih lokacijah po Sloveniji. Osrednje tematike raziskave so bile: vstopanje Rominj v partnerske zveze, nasilje v družini, rojstvo otrok, skrb za otroke, podpora romske skupnosti in podpora državnih inštitucij. Romska skupnost v Sloveniji ni homogena, kot ni homogeno niti večinsko prebivalstvo, tako tudi ženske, ki so pripadnice romske skupnosti, v svojih življenjskih izkušnjah s partnerstvom, izvorno družino in lastno družino ter otroci poročajo o zelo različnih izkušnjah, stališčih in življenjskih potekih. Namen naloge je bil, med drugim, ženskam, ki so Rominje, dati lasten glas, saj so socialnodelovne in sociološke raziskave med Rominjami še vedno zelo redke.

STROKOVNI PRISPEVEK

Tamara Rape Žiberna

Konceptualizacija inovacij v socialnem delu - Str. 111Ključne besede: socialno varstvo, javne storitve, tipologija, neprofitne organizacije, menedžment, socialna varnost.

Inovacije so z vidika organizacijskih teorij, predvsem v profitnem sektorju, razmeroma dobro raziskane. Manj je znanega o inovacijah v neprofitnem sektorju. Avtorica s pomočjo analize PEST (na podlagi trenutnih razmer v Sloveniji) identificira dejavnike iz okolja, ki lahko zahtevajo spremembe v socialnem delu in socialnem varstvu ter preuči spremembe v normativni podlagi za inovacije v socialnem delu. Pozitivni premik v zakonodaji, vsaj pri obravnavi pomena inovacij v socialnem varstvu in torej tudi v socialnem delu je Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva 2013–2020, ki inovativnost omenja kot eno osnovnih načel izvajanja socialnega varstva. Pregled slovenske socialnodelovne literature pokaže, da je bilo napisanih malo tekstov, ki bi se eksplicitno ukvarjali z raziskovanjem inovacij (oz. njihovih značilnosti), še posebej inovacij, ki niso neposredno povezane z uporabniki, čeprav so v praksi socialnega dela inovacije razmeroma pogoste (in potrebne). Tako se avtorica ukvarja bolj s teoretskim in konceptualnim mankom. Prispevek (s pomočjo pregleda literature in dostopnih virov) predstavi trenutno stanje v Sloveniji in predlaga tipologijo inovacij v socialnem delu.

Rosana Gjura Luci, Tanja Požaršek, Marjeta Bizaj

Celostni pristop pri zagotavljanju pomoči na domu: Projekt "Aktivno in kvalitetno staranje v domačem okolju" - Str. 129Ključne besede: dolgotrajna oskrba, storitve, ostareli, Ljubljana, zdravstvena nega, integrirana oskrba.

Zaradi staranja prebivalstva sta tako socialni kot zdravstveni sistem pred izzivom, saj se potrebe po storitvah dolgotrajne oskrbe in drugih za starejše prilagojenih storitvah povečujejo. Zavod za oskrbo na domu Ljubljana že od leta 2002 omogoča storitve pomoči na domu. Poleg osnovne dejavnosti izvaja tudi socialni servis, organizirano prostovoljstvo in medgeneracijsko sodelovanje. Zavod je kot dopolnitev osnovne dejavnosti in zaradi izraženih potreb po nekaterih zdravstvenih storitvah na domu maja 2015 s projektnimi partnerji začel izvajati projekt »Aktivno in kvalitetno staranje v domačem okolju«, ki ga je sofinanciral Norveški finančni mehanizem. Med projektom smo delovali po načelih integrirane oskrbe in našim uporabnikom zagotavljali brezplačne storitve fizioterapije, delovne terapije, zdravstvene nege, logopedije, prehranskega svetovanja, meritve psihofizičnih sposobnosti in intervencije, prilagoditve bivalnega okolja potrebam starejših ter programe gibalne vadbe. Prispevek predstavlja rezultate projekta.

POROČILO S POTI

Tamara Rape Žiberna, Liljana Rihter

Poročilo z 20. mednarodne znanstvene konference Mednarodnega konzorcija za socialni razvoj (ICSD) v Zagrebu - Str. 141

ESEJ

Klavdija Gorjup

Javna podoba socialnega dela: Osebni občutki socialne delavke - Str. 145

ČLANKI

Srečo Dragoš, Liljana Rihter

Empatija in (izobraževanje za) socialno delo - Str. 1Ključne besede: sočutje, socialna politika, socialna država, neenakost, stratifikacija, univerza.

Empatija je koncept, ki je kompleksen tako z vidika definicije kot z vidika razlogov za raziskovanje. V prvem delu članka prikazujemo družbene okoliščine in razloge za raziskovanje povezave med empatijo in izobraževanjem za socialno delo. Razdelimo jih v hevristične, elitistične, motivacijske, edukacijske in stratifikacijske. Sprašujemo se, kašen je pomen empatije v okviru obstoječe socialne politike. Kako bodo predvidene novosti v organizaciji visokošolskega študija (večja selekcija z uvajanjem sprejemnih izpitov) vplivale na eno od morebitnih temeljnih meril za selekcijo – empatijo? Ker je ključna motivacija za študij socialnega dela pomoč drugim, je pričakovati visoke stopnje empatije med študenti. Zanima nas tudi, kako je kurikulum povezan z empatijo in ali je empatija enakomerno porazdeljena med študenti, ki imajo različen družbeno-ekonomski status. Kvantitativna raziskava, ki smo jo izvedli s populacijo študentk 1. in 4. letnika Fakultete za socialno delo v študijskem letu 2015/16, je pokazala, da imajo študentke razmeroma visoko stopnjo empatije že v prvem letniku in da se ta stopnja med študijem statistično značilno ne spremeni. Je pa stopnja empatije povezana s samooceno socialnega statusa. Visoka ocena stopnje empatije se pojavlja pri študentkah z višjim statusom. Empatije imamo v socialnem delu dovolj, v zvezi z njo so problematične le družbene neenakosti.

Erna Žgur

Bralne sposobnosti pri učencih različnih osnovnošolskih programov - Str. 21Ključne besede: branje, posebne potrebe, duševni razvoj, učna pomoč, prilagojen program, specialna pedagogika.

Prispevek predstavlja dosežke bralnih sposobnosti učencev iz drugih razredov osnovnošolskega programa in učencev iz petih razredov prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom. S statističnimi metodami so bile preverjene štiri hipoteze: ugotavljanje razlik v starosti učencev, ugotavljanje časa glasnega branja, števila pojavljenih napak med glasnim branjem in preverjanje razumevanja prebranega besedila s pomočjo vprašanj (skupni točkovnik). Testiranje učencev obeh skupin je pokazalo, da sta skupini primerljivi le v posameznih elementih bralnih sposobnosti. Učenci drugih razredov imajo drugačne zakonitosti funkcioniranja in to se kaže pri razvitosti in dovršenosti njihovih bralnih sposobnostih. Kljub razlikam je ugotovljeno, da je učinkovitost pridobljenega znanja obeh skupin primerljiva in razlika med njimi ni statistično pomembna.

Vesna Leskošek

Pripombe Fakultete za socialno delo na predlog sprememb Zakona o socialnem varstvu - Str. 35

POROČILO O RAZISKAVI

Mateja Mlinarič

Svetovalno delo v vrtcu: (ne)vidna povezava med otroki, starši in strokovnimi delavci - Str. 41Ključne besede: socialno delo, strokovne kompetence, delovni odnos, soustvarjanje, izobraževanje.

Avtorica je v raziskavi, temelječi na intervjujih, preučevala pomembnost socialnega dela v svetovalnem delu v predšolski vzgoji in hkrati iskala povezavo med socialnim delom, svetovalnim delom ter pogledom zaposlenih v vrtcu na svetovalno delo. Ker si socialna delavka v vrtcu prizadeva razvijati ustvarjalno sodelovanje vseh udeleženih, se zaradi nje kakovost vrtca poveča. S svojo sposobnostjo za »dvojezičnost« (obvlada strokovni jezik in jezik uporabnikov) je velika pridobitev za vrtec, vendar pa ji lahko grozi nevarnost, da bo postala preobremenjen servisni center za težave vseh. Je namreč razpeta med individualnim in skupinskim delom, otroki z osebnostno vedenjskimi težavami, administracijo in odnosi med zaposlenimi.

Ines Kokalj

Pomoč z umetnostjo osebi po hudi poškodbi glave - Str. 51Ključne besede: rehabilitacija, socialno delo, likovnost, čustva, samopodoba.

Prispevek je plod osebnih izkušenj, ki jih je prostovoljka v društvu za pomoč z umetnostjo Plus5 doživela, ko je pomagala osebi po hudi poškodbi glave. Po 18-mesečnem obdobju intervencij, predvsem s pomočjo ustvarjalne likovnosti (zlasti individualnih in skupinskih ustvarjalnih likovnih dejavnosti), so vsi člani skupine, ki so bili aktivno vključeni v raziskovanje, zaznali poztiven vpliv intervencij: osebi se je izboljšala koncentracija (in s tem povezano obvladovanje leve roke), laže je izražala čustva pa tudi samopodoba se ji je popravila. Rezultati raziskovanja so potrdili vse delovne hipoteze, namreč, da bo uporaba različnih metod in tehnik pomoči z likovnostjo ugodno vplivala na njeno koncentracijo, čustveno izražanje in izboljšanje samopodobe.

ESEJ

Janko Cafuta

Delo z mladimi v Centru za socialno delo Ljubljana Center - Str. 63

Milko Poštrak

Asja Hrvatin (2016): Socialno delo v avtonomnih prostorih: vloga socialnega dela pri graditvi kontramoči - Str. 71