UVOD V TEMATSKO ŠTEVILKO

Jana Mali

Šola za teorijo in prakso socialnega dela - prispevek k forumu mednarodnega socialnega dela - Str. 167 - 169

ČLANKI

Eileen Oak

Zahodne reprezentacije otroštva in iskanje duhovne prakse socialnega dela - Str. 171 - 187Ključne besede: duhovnost, zaščita otrok, sociologija otroštva, posvetni humanizem, Konvencija o otrokovih pravicah, socialna politika.

Avtorica preučuje družbene konstrukcije otroštva na Zahodu v preteklem stoletju in ponazori, da izhajajo iz perspektiv odraslih in da še vedno oblikujejo politične pobude, ki zadevajo pravice in blaginjo otrok. Takšne perspektive krepijo diskurzi, ki segajo v obdobje pred razsvetljenstvom in še kar naprej vplivajo na oblikovanje socialnih politik in praks, ki se osredotočajo na otroka. Avtorica preučuje te diskurze v kontekstu Konvencije Združenih narodov o pravicah otrok iz leta 1989 in različnih socialnih politik, ki obravnavajo zlorabo otrok. Pričakovati je, da brez nove sociologije otroštva, na kateri bi te politike temeljile, ne bodo mogle zadovoljiti potreb po varstvu in blaginji otrok ter bomo prispevali k nadaljnjemu marginaliziranju otrok. Zato si avtorica prizadeva za bolj celosten model otroštva, ki bi bil v sozvočju z novo sociologije otroštva, kombinirano z obliko posvetnega humanizma. Takšna sinteza idej lahko zagotovi zaščito otrok, ki bi dala otrokom večjo moč ter bi promovirala agendo otrok in »otroštvo« kot avtonomno stopnjo v življenjskem ciklu.

Simon Colnar, Vlado Dimovski, Barbara Grah

Integrirani model menadžmenta v socialnem delu v Sloveniji - Str. 189 - 207Ključne besede: menadžerske spretnosti, javna uprava, socialna varnost, humanitarne organizacije, deinstitucionalizacija, socialne storitve

Socialno delo danes se danes srečuje s problemom deloma zastarelega znanja, ki je bilo ustvarjeno v drugačnem okolju socialne države in se praviloma nanaša na znanje o socialnem delu v praksi. Socialno delo se je na globalni ravni spremenilo in za doseganje želenih rezultatov danes morajo socialni delavci razumeti potrebo po pridobivanju komplementarnih znanj in spretnosti, ki lahko še dodatno razširijo njihovo obstoječe znanje o socialnem delu v praksi. Že leta 2004 je bil menadžment priznan kot ena izmed 13 ključnih funkcij socialnega dela, a se danes v praksi še vedno srečujemo s socialnimi delavci, ki nimajo dovolj znanj in spretnosti glede menadžmenta. Avtorji trdijo, da lahko menadžment pomaga pri napredku socialnega dela. Na podlagi obširne raziskave literature in analize sekundarnih podatkov avtorji predlagajo sistematični pristop k izboljšanemu modelu menadžmenta v socialnem delu, ki povezuje socialno delo s povezanimi področji (kot so humanitarne organizacije, proces deinstitucionalizacije, zahteve po večji procesni in proračunski učinkovitosti, primerna menadžerska znanja in organizacijski dizajn). Pet stebrov integriranega modela menadžmenta v socialnem delu bo tako pripomoglo k napredku znanosti v socialnem delu. Avtorji raziskujejo tudi prispevek predlaganega modela k teoriji menadžmenta v socialnem delu in njegovo praktično uporabnost.

Jana Mali

Primer narativnega pristopa k raziskovanju socialnodelavne perspektive demence - Str. 209 - 224Ključne besede: narativnost, starost, socialno delo, neformalni oskrbovalci, dolgotrajna oskrba, Slovenija.

Socialno delo z ljudmi z demenco je pomembno dopolnilo k znanju o ravnanju z ljudmi z demenco, ki so jih razvile druge znanosti, zlasti medicina, psihologija in sociologija. Za učinkovitejšo in ustrezno pomoč ljudem z demenco potrebujemo več raziskav v socialnem delu z ljudmi z demenco. V tem prispevku predstavimo konkretno uporabo narativnega pristopa v Sloveniji za boljšo vidljivost in razumevanje življenjskega sveta ljudi z demenco. Narativnost prikažemo z več vidikov: kot primer ravnanja iz perspektive sorodnikov, ki ljudem z demenco in njihovim sorodnikom omogoča, da izstopijo iz marginaliziranih vlog, in kot potencialno metodo socialnega dela s sorodniki ljudi z demenco. Zgodbe analiziramo s kvalitativno metodo. Rezultati predstavljajo znanje sorodnikov za razumevanje demence in spremembe, ki se kažej v medosebnih odnosih, spremembah vsakodnevne rutine in oblikovanju dodatne pomoči. Ubesedenje izkušenj ljudi z demenco omogoča sorodnikom, da prepoznajo načine za ukrepanje, ki jih spodbujajo v procesu pomoči.

STROKOVNI PRISPEVEK

Faye Pouesi, Ksenija Napan

Pletenje duhovnih niti pri okrevanju po izkušnji nasilja - Str. 225 - 234Ključne besede: nasilje v družini, svetovanje, skupnost, ženske, Nova Zelandija, Maori.

Namen članka je predstaviti idejo “skrbne skupnosti”, ki jo uporabljajo v svetovalnici Westside Counselling Service. Gre za svetovalnico, ki se je razvila iz sodelovanja med raziskovalko in cerkveno skupnostjo v Masseyju v zahodnem Aucklandu med letoma 2000 in 2013. Na podlagi študije primera so ugotovili, kako učinkovit je bil ta model pri delu z maorskimi ženskami, katerih življenje je zaznamovalo hudo nasilje v družini. Večina teh žensk je doživljala nasilje in zlorabo vse otroštvo, mladostništvo in odraslo dobo, deležni pa so ju bili tudi njihovi otroci. Cilja ideje “skrbne skupnosti” sta bila: obravnavati zdravje celostno (holistično) in dati ženskam, ki so bile žrtve nasilja v družini, moč za telesno, duševno in duhovno okrevanje. Gre za holistični, inkluzivni pristop, ki zagotavlja trajno podporo, ozaveščanje in pridobivanje potrebnih spretnosti za reintegracijo v širšo skupnost. Članek se osredotoča na duhovno plat programa, predvsem na raziskovanje vloge duhovnosti na odnose in na stičišče socialnega dela, zdravstva, svetovanja in razvijanja skupnosti.

KNJIŽNA RECENZIJA

Timo Toikko

Maija Jäppinen, Anna Metteri, Satu Ranta-Tyrkkö, Pirkko-Liisa Rauhala (ur.) Kansainvälinen sosiaalityö: käsitteitä, käytäntöjä ja kehityskulkuja. Sosiaalityön tutkimuksen vuosikirja 2016 - Str. 235 - 237

UVODNIK

Vera Grebenc

Socialno delo ali kako uzreti zatiranje - Str. 89

ČLANKI

Nina Mešl

K rešitvi usmerjen pristop kot podpora soustvarjanju želenih izidov v delovnem odnosu - Str. 91Ključne besede: pogovor, Fakulteta za socialno delo, perspektiva moči, psihosocialna podpora, socialno delo, kompetence

K rešitvi usmerjen pristop v socialnem delu, v skladu s katerim socialne delavke upoštevajo in spoštujejo zmožnosti sogovornikov, da rešijo probleme, in svojo vlogo razumejo v ustvarjanju konteksta za možne spremembe, na Fakulteti za socialno delo razvijamo že dve desetletji. Dve generaciji študentk in študentov na modulu Psihosocialna podpora in pomoč sta pristop v okviru učnega procesa preizkušali v praksi. Posamezne spretnosti so uporabljali v kontekstu delovnega odnosa soustvarjanja z enim ali več sogovorniki na učni bazi. Kvalitativna analiza izpitnih nalog, v katerih so študentke in študenti predstavili uporabo pristopa in analizo procesa dela, je pokazala, da pristop ocenjujejo kot zelo podporen za socialno delo. Največkrat so se odločili za uporabo vprašanja izjem, vprašanja na lestvici, vprašanja čudeža in odnosnih vprašanj. Pri vseh pa so videli največji izziv v vztrajnem raziskovanju podrobnosti in spreminjanju govora, usmerjenega v problem, v govor, usmerjen k rešitvi.

Tjaša Franko

Endometrioza: vidiki neenakosti spolov ter diskriminatorskih zakonskih in strokovnih okvirjev - Str. 111Ključne besede: zdravstvena oskrba, reprodukcija, reproduktivne pravice, biomedicinska pomoč, žensko zdravje, patologizacija.

Raziskava obravnava endometriozo, pogosto spregledano bolezen žensk, in temelji na razvijanju kritičnega socialnega dela, ki prepozna strukture zatiranja in privilegiranosti na družbeni in individualni ravni v primeru obravnavanja ženskega reproduktivnega zdravja. Namen raziskave je kritično opozoriti na družbene neenakosti v primeru endometrioze in socialnemu delu omogočiti usmerjeno delovanje h konkretnim akcijam, z željo po večji participaciji stroke socialnega dela v zdravstvu. Avtorica opozarja na obstoječa strukturna razmerja moči na omenjenem področju, ki se izražajo tako v zakonskih kot strokovnih okvirjih, in so konstruirana na neenakosti spolov, mizoginiji in stereotipnih vedenjih.

Milko Poštrak

Dometi socialno konstruktivističnega modela socialnega dela - Str. 129Ključne besede: konstruktivizem, fenomenologija, postmodernizem, življenjski svet, antropologija

V desetletjih razmeroma stabilnega gospodarskega razvoja v Evropi je lahko socialno delo preusmerilo težišče zanimanja z načinov, pristopov in metod dela z eksistenčno ogroženih skupin prebivalstva v razmišljanje o izboljšanju kakovosti življenja in v razvijanje in dopolnjevanje oblik in kakovosti socialnodelovnega odnosa  med socialnimi delavci in uporabniki. Pri tem smo se tudi v Sloveniji precej opirali na kontekst, ki ga je vzpostavil socialno konstruktivistični pristop v socialnem delu, ki mu nekateri rečejo tudi postmoderni pristop. V prispevku so navedeni viri tega pristopa, torej fenomenologija in nanjo vezane družboslovne izpeljave. V zadnjem desetletju pa se je zaradi finančne in posledično ekonomske in politične krize socialno delo spet moralo ukvarjati z izhodiščnimi vprašanji, zaradi katerih je sploh nastalo: z vprašanji družbene neenakosti in nanjo vezanimi vprašanji marginalizacije, diskriminacije, revščine in s tem spet eksistenčnimi vprašanji preživetja. Postavlja se vprašanje, ali t. i. socialno konstruktivistični pristop v socialnem delu in nanj vezani pristopi, imenovani konstruktivno socialno delo, narativni pristopi in podobno, pomenijo ustrezno podlago za učinkovito spoprijemanje socialnega dela kot poklicne prakse in kot znanosti, torej kot akademske discipline, z izzivi soustvarjanja rešitev z uporabniki, ki se znajdejo v položaju eksistenčne ogroženosti.

STROKOVNI PRISPEVEK

Jovita Pogorevc Merčnik

Ocenjevanje vpliva nekaterih dejavnikov in dejavnosti koroških dijakov na pojav nasilja v družini - Str. 145Ključne besede: nasilje v družini, dijaki, nasilna dejanja, stališča.

V prvem delu prispevka je predstavljeno razumevanje nasilja v družini v okviru Zakona o preprečevanja nasilja v družini, to pa je v nadaljevanju razširjeno na druge oblike nasilja v družini, npr. intimno partnerske umore, podrobneje je razčlenjeno tudi čustveno nasilje. Avtorica obravnava posledice nasilja v družini in predstavi zakonske podlage za obravnavo nasilja v družini. V nadaljevanju predstavi nekatere dejavnike tveganja, ki vplivajo na pojav nasilja v družini, kot so: zakonski stan, bivanjsko okolje, socialnoekonomski položaj in število otrok v družini. V teoretskem delu predstavi povezanost stališč posameznika in pojav nasilja v družini. V drugem delu so predstavljeni rezultati ankete, izvedene med koroškimi srednješolci o njihovih ocenah vpliva dejanj in dejavnikov na pojav nasilja v družini. Rezultati kažejo, da dijaki kot nasilna ravnanja bolj razumejo neposredna dejanja (klofuta, grožnja, siljenje v spolni odnos, ustrahovanje, zastraševanje parterja) kot pa posredna (pregledovanje žepov, nadzor nad finančnimi sredstvi, odpiranje pisem, verbalno poniževanje). Prav tako dijaki menijo, da na pojav nasilja v družini najbolj vpliva alkohol, temu pa sledijo nelegalne droge, nezadovoljstvo s partnerskim življenjem, težavno otroštvo in problemi v službi.

INTERVJUJI

Borut Petrović Jesenovec

“If we want to do something for the Roma in Vorarlberg, we have to work with them in Romania” - intervju z Eriko Geser-Engleitner - Str. 157

POROČILO

Tadeja Kodele, Nina Mešl

Začetek izobraževanja za delo z družino s številnimi izzivi v okviru projekta Life v Ljubljani - Str. 165

Emanuela Fabijan

Regionalna konferenca o izobraževanju o izboljšanju sistemov socialnega varstva v Armeniji, Azerbajdžanu, Gruziji in Moldaviji - Str. 169

UVOD V TEMATSKO ŠTEVILKO

Amra Šabić, Vera Grebenc

Je še mogoče ustaviti razpadajočo socialno državo? - Str. 3

ČLANKI

Bojan Dekleva

Razvoj in izvajanje "antideložacijskega" programa - Str. 5Ključne besede: nastanitev, terensko delo, brezdomstvo, izselitve, Javni stanovanjski sklad, Kralji ulice

»Antideložacijski program«, kot se izvaja v društvu Kralji ulice, je logična posledica večletnega razvoja prakse, konceptov in medinstitucionalnega sodelovanja med društvom in Javnim stanovanjskim skladom Mestne občine Ljubljana. Po eni strani pomeni večjo formalizacijo prejšnje nespecifične nastanitvene podpore, po drugi strani pa vnos manj formalnih socialnodelavskih in socialnopedagoških pristopov v prakso dela z najemniki bivalnih enot in neprofitnih stanovanj v Ljubljani. Opis petih resničnih primerov ponazarja značilnosti tega modela antideložacijskega dela, ki pomeni poudarek na terenskem delu oz. življenjskem prostoru stanovalcev, veliko stopnjo negotovosti pri delu z (velikokrat) zelo ranljivimi najemniki in družinami, polivalentnost ter fleksibilnost podpornega dela. Prispevek analizira različne vloge društva Kralji ulice v specifičnem sodelovanju z Javnim stanovanjskim skladom.

Petra Videmšek in Jana Mali

Od načrta skrbi in programa oskrbe do osebnega načrtovanja in izvajanja storitev - Str. 27Ključne besede: socialno delo, krepitev moči, uporabniška perspektiva, zapisovanje, dezinstitucionalizacija, individualizacija.

Metoda osebnega načrtovanja se je v Sloveniji pojavila sredi devetdesetih let 20. stoletja in pomeni uvod v paradigmatske spremembe socialnega dela, ki se kažejo v uveljavljanju uporabniške perspektive v procesu pomoči. V prispevku je prikazana uporaba metode od njenega začetnega uvajanja na področju hendikepa do danes, ko je denimo za izvajalce institucionalne oskrbe starih ljudi celo formalno določena v pravnih predpisih. Predstavljene so nekatere najočitnejše spremembe, vse od sprememb samega poimenovanja metode do vpliva konceptualnih sprememb na vlogo ljudi z osebnimi izkušnjami stiske pri izvedbi metode in njenega zapisa. Na podlagi analize načrtov so prikazane temeljne prednosti uporabe metode v socialnem delu pa tudi pasti, zlasti za strokovnjake v institucionalnem okolju, v katerem metodo izvajajo. Za socialno delo sta pomembi nenehno analiziranje izvajanja metode in evalviranje doseganja skladnosti ciljev metode s koncepti socialnega dela.

STROKOVNI PRISPEVEK

Špela Razpotnik, Hana Košan, Irena Bilčić

Podpora ranljivim družinam in preventivno skupnostno delo kot posebna vidika antideložacijskega dela - Str. 43Ključne besede: stanovanje, izključenost, prostovoljno delo, ustvarjanje skupnosti, Kralji ulice, zagovorništvo.

Poleg dela s posameznimi najemniki_cami v kriznih situacijah se v okviru antideložacijskega programa, ki ga izvaja društvo Kralji ulice, izvajata še podpora ranljivim družinam in preventivno skupnostno delo. Ti obliki sta trajnejši in še bolj preventivno usmerjeni obliki dela, ki se ne izvajata samo v času kriznih situacij in nista osredotočeni samo na najemnike_ce in družine v neposredni krizi. Posebnost dela z družinami je pomembna vloga prostovoljnih sodelavcev. Pri tem delu je podarjena usmerjenost v vire moči družin ter iskanje optimalnega ravnotežja med strukturo in prožnostjo podpore. Druga oblika dela, preventivno skupnostno delo, uresničuje tri osnovne cilje: (1) ustvarjanje boljše klime in odnosov med stanovalkami_ci določene stavbe ali soseske, (2) ustvarjanju kulture dogovarjanja in skrbi za svoje stanovanje in skupne prostore ter (3) ustvarjanje zaupnega odnosa med delavkami_ci antideložacijskega programa in stanovalkami_ci. To naj bi omogočalo lažje in uspešnejše delo v primerih, ko vendarle grozi deložacija.

Luna Jurančič Šribar

Od margine k širšim družbenim spremembam: Problemi in zmožnosti skupnostne ekonomije - Str. 59Ključne besede: socialna ekonomija, brezdomni, Kralji ulice, marginalizacija, mediji.

Podlaga za prispevek je več kot desetletno delo v eni izmed nevladnih organizacij, v Društvu za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice. V zadnjih letih poleg različnih programov, kot so ulični časopis, nastanitvena podpora, antideložacijski program, dnevni center in terensko delo, pozornost namenjamo tudi razvijanju področja skupnostne ekonomije skupaj z brezdomnimi člani in članicami. Pri raziskovanju alternativnih oblik ekonomije nas zanima predvsem, kako se lahko odrinjene družbene skupine povezujejo, uporabljajo vire za svoj avtonomen razvoj in preživetje, hkrati pa tudi za upiranje pritiskom dominantnega družbeno-ekonomskega sistema, ki vpliva na vsakodnevne medčloveške odnose. V prispevku so prikazane predvsem ovire, na katere smo naleteli pri vzpostavljanju obravnavane skupnosti. V sklepu so predstavljeni možni načini drugačnega delovanja, ki se razvijajo v okviru skupnostne ekonomije.

ESEJ

Snežana Vujičić Vignjević

Boj za socialno delo na socialnih transferjih - Str. 73

IN MEMORIAM

Vito Flaker

Vsi smo Mijo Poslek (1962-2018) - Str. 79

DOKUMENT

Indeks: Socialno delo, letnik 56 (2017) - Str. 81