Revija Socialno delo
Revija Socialno delo je edina znanstvena periodična publikacija za socialno delo v Sloveniji. Izhaja že od leta 1961. Od leta 2019 revija izhaja v odprtem dostopu. Na leto izidejo štiri številke: 1 (jan-mar), 2 (apr-jun), 3 (jul-sep), 4 (okt-dec). Povzetki člankov so vključeni v podatkovne baze ERIH PLUS, International Bibliography of the Social Sciences IBSS) in EBSCO SocIndex with Full Text. Revijo izdaja Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani. Sofincira jo Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (Slovenian Research and Innovation Agency), kratica: ARIS. Besedila, obljavljena v reviji Socialno delo, so ponujena pod licenco Creative Commons: CC BY-SA
ISSN 0352-7956
letnik 65, Št.1
ZNANSTVENI ČLANKI
Jana Mali
Manifestacija neoliberalne ideologije v razumevanju staranja in starosti na področju razvoja socialnega dela s starimi ljudmi - Str. 1 - 20Ključne besede: neoliberalizem, socialna gerontologija, stigmatizacija, socialne pravice, zgodovina socialnega delaRazvoj socialnega dela s starimi ljudmi v Sloveniji je zelo povezan z razvojem socialne gerontologije, kot so pokazale dosedanje raziskave zgodovine socialnega dela. Najvidnejša povezava je v razvoju socialnega dela v domovih za stare ljudi, ki so bili definirani kot socialno-gerontološke institucije. Prispevek preučuje vpliv neoliberalne ideologije na gerontološka spoznanja v tujini. Na podlagi pregleda objav v reviji Socialno delo in njenih predhodnikov med letoma 1961 in 1999 analizira prispevke, ki obravnavajo teme staranja in starosti, z vidika treh elementov neoliberalne ideologije, in sicer (1) zaščitništva do starih ljudi, ki zavira participacijo in avtonomijo posameznikov, (2) elementov stigmatizacije in stereotipizacije starosti in (3) zmanjševanja socialnih pravic. Rezultati analize potrjujejo pojavnost vseh teh elementov v različnih obdobjih preučevanja gradiva. Vpliv neoliberalne ideologije na razumevanja staranja in starosti je v besedilih opazen, zato je mogoče sklepati, da je vplival tudi na poznejši razvoj socialnega dela s starimi ljudmi. Pod vplivom neoliberalne ideologije so v analiziranih zapisih opazne ideje o vlogi socialnega dela v praksi, na terenu, pri konkretnem delu s starimi ljudmi.
Anže Jurček
Organizacijski in sistemski dejavniki prakse socialnega dela v medpoklicnem sodelovanju v zdravstvu - Str. 21 - 42Ključne besede: zdravstvena organizacija, timsko delo, strokovna identiteta, medsektorsko sodelovanjeMedpoklicno sodelovanje je prepoznano kot temeljna oblika izvajanja storitev. Podpirajo ali ovirajo ga sistemski, organizacijski in medosebni dejavniki. Z uporabo mešanih metod (intervjuji in spletna anketa) so bili raziskani organizacijski in sistemski dejavniki, ki po mnenju socialnih delavk v javnih zdravstvenih organizacijah omejujejo razvoj socialnega dela v medpoklicnem sodelovanju v zdravstvu. Sistemski dejavniki so bili ocenjeni kot izrazitejša ovira od organizacijskih, zlasti neurejeni normativi in standardi, zakonodajno neopredeljene vloge socialnih delavk in pomanjkanje izobraževanj. Nižje ocene in razpršenost ocen organizacijskih dejavnikov pa razkrivajo pomemben vpliv organizacijskih kontekstov in kultur, predvsem vloge vodstva, hierarhičnih odnosov, delovnih obremenitev in organizacije dela, ki lahko sodelovanje spodbujajo ali ovirajo. Kvalitativni izsledki dodatno poudarjajo pomen medosebnih odnosov, strokovne identitete, neprepoznavnosti in moči strokovne skupine. Raziskava kaže, da učinkovito medpoklicno sodelovanje zahteva sočasne spremembe na sistemski, organizacijski in medosebni ravni ter nadaljnji razvoj medpoklicnega izobraževanja in raziskovanja sodelovalnih in timskih praks v zdravstvu.
Suzana Kocjančič
Sinergija pravnega koncepta največje otrokove koristi in doktrine socialnega dela z družino - Str. 43 - 57Ključne besede: otroci, socialno varstvo, družinsko pravo, centri za socialno delo, socialni delavciPrispevek predstavi pomen in vlogo strokovnega znanja in delovanja socialnega dela na področju varstva otrok in družinske zakonodaje, ki kljub aktivnemu delu in dobri praksi ostajata v določeni meri spregledana oziroma pomanjkljivo ovrednotena. Z uporabo kvalitativne analize in tujih raziskav so na temelju zgodovinskega, pravnega in socialnodelovskega okvirja prikazane podobne povezave med pravnim pojmom največje otrokove koristi in doktrine socialnega dela z družino. Namen je predstaviti in ovrednotiti kompetence ter metodologijo socialnega dela na tem področju. Glede na trenutno umeščenost socialnega dela na omenjenem področju je cilj prispevka ozaveščanje strokovne javnosti o prispevku in avtentičnosti, s katerima socialno delo avtonomno odgovarja na kompleksnost izzivov pri konkretizaciji in implementaciji načela otrokove koristi v delu z družinami.