ČLANKI

Ines Kvaternik, Liljana Rihter

Med nacionalnimi usmeritvami in prakso: Politika zmanjševanja povpraševanja na področju dovoljenih in nedovoljenih drog - Str. 263Ključne besede: resorne politike, medresorsko sodelovanje, ocenjevanje uspešnosti, nujni ukrepi.

Avtorici predstavita analizo izvajanja nacionalne politike na področju zmanjševanja povpraševanja po drogah in alkoholu, in sicer na podlagi analize intervjujev s predstavniki resornih politik. Analiza štirih vsebinskih sklopov – problematika drog in alkohola v družbi, prispevek resorja k reševanju problematike, sodelovanje z drugimi akterji in prihodnje predvidene dejavnosti – pokaže, da resorji, ki so pristojni za zmanjševanje povpraševanja po drogah pri oblikovanju in izvajanju resornih politik, upoštevajo Resolucijo o nacionalnem programu na področju drog. Pomanjkljivosti se pojavijo na ravni zbiranja in izmenjave podatkov, prepletanja in prekrivanja nalog posameznih resorjev in na področju usklajevanja in medresorskega sodelovanja.

Nino Rode, Liljana Rihter, Vera Grebenc, Amra Šabić, Tamara Rape Žiberna, Ines Kvaternik

Problematika drog v očeh diplomantk in diplomantov Fakultete za socialno delo - Str. 275Ključne besede: politika do drog, socialno delo, ki sprejema droge, zmanjševanje škode, diplomske naloge, uživalci prepovedanih drog.

Poznavanje problematike prepovedanih drog je pomembno za uspešno delo socialnih delavk in delavcev. Zato avtorji analizirajo, kako diplomantke in diplomanti Fakultete za socialno delo vidijo stanje na tem področju. Na začetku poudarijo temeljne koncepte in orišejo spremembe slovenske politike do drog. Analiza nalog pokaže, da delitev na področja iz Resolucije o nacionalnem programu na področju drog 2004–2009 ne zadostuje kot tematski okvir. Pomembne so še razlike v pristopih, situacijski občutljivosti ter metodologiji zbiranja in obdelave podatkov. Videnje diplomantk in diplomantov avtorji opišejo na podlagi klasifikacije tem, ki so se jih lotili. Največ nalog se ukvarja s problemskimi situacijami uživalcev drog ali njihovih bližnjih. Razmeroma malo nalog obravnava nevladne organizacije. Naloge obravnavajo tudi druge organizacije, s katerimi uživalci drog prihajajo v stik, ugotavljajo razširjenost drog med mladimi in podajajo hitre ocene stanja v izbranih okoljih. Študij na Fakulteti za socialno delo uspešno oblikuje strokovnjake na področju socialnega dela z uživalci drog. Avtorji podajo nekaj predlogov za izboljšanje študija o tem področju.

Ines Kvaternik, Vera Grebenc

Varnejši prostor za uživanje drog kot smiseln odgovor na potrebe uživalcev drog in skupnosti - Str. 287Ključne besede: zmanjševanje škode, injiciranje drog, varna soba za injiciranje, zakonodaja, potrebe uživalcev drog.

Programi zmanjševanja škode že več let kažejo potrebo po odprtju varnejšega prostora za injiciranje, v katerem bi si lahko uživalci drog manj tvegano in bolj higienično injicirali prepovedane droge. Vprašanje o pomenu varnejših sob je prikazano v širšem kontekstu, ne le v pomenu zmanjševanja zdravstvenih posledic, ampak tudi v pomenu zmanjševanja socialnih posledic uživanja drog na ravni posameznika in skupnosti. Raziskovalne izkušnje kažejo, da prostor uživanja drog zelo vpliva na opravljanje različnih socialnih vlog uživalcev drog v življenju. Analiza relevantne literature, raziskav, etnografskega gradiva in izkušenj, ki jih imajo strokovnjaki s področja zmanjševanja škode, kažejo, da je napočil čas za premik od odzivov, ki so usmerjeni na posameznega uživalca drog in na spremembo njegovega vedenja, do oblikovanja odzivov, ki bodo usmerjeni v zmanjševanje tveganj v okolju. Varnejši prostor za injiciranje drog lahko pomembno vpliva na izboljšanje kakovosti življenja uživalcev drog, vendar pa lahko hkrati tudi pripomore k dodatni stigmatizaciji in izključevanju, še posebej če tak program poteka na očeh javnosti in brez podpore lokalne skupnosti.

Matej Sande

Uporaba alkohola med udeleženci maturantskih izletov - Str. 297Ključne besede: zmanjševanje škode, mladostniki, preventiva.

Predstavljeni so rezultati raziskovalne naloge o uporabi alkohola in drugih drog na maturantskih izletih. Poglavitni namen naloge je ugotoviti prevalenco in zakonitosti uporabe alkohola med udeleženci maturantskih izletov. Avtor se loteva vprašanja, kakšne so posebnosti uporabe alkohola med maturantskim izletom in kakšnim tveganjem so mladi na izletih izpostavljeni zaradi uporabe alkohola. Rezultati kažejo, da se že tako visoka prevalenca uporabe alkohola med letom na izletu ne poveča. Več dijakov je na maturantskem izletu opitih, saj je bila med anketiranci na izletu skoraj tretjina vsak dan opita. Skupaj je bilo na izletu opitih več kot tri četrtine anketirancev. Iz predstavljenih rezultatov so nakazane možnosti in omejitve pri preventivnem delu na področju zmanjševanja škode zaradi alkohola med mladostniki.

Torsten Kolind, Karen Elmeland

Preventiva ali užitek: različna diskurza o opijanju z alkoholom - Str. 307Ključne besede: mladostniki, alkohol, vsakodnevna praksa, kvalitativna raziskava, Danska.

Avtorja primerjata in podrobneje obravnavata dva diskurza o uživanju alkohola med mladimi na Danskem. Prvi je avtoritativen, medicinski, zdravstvenopreventivni diskurz z jasno določeno strategijo delovanja, ki izhaja iz programov javnih zdravstvenih ustanov, drugi pa izhaja iz vsakdanje prakse staršev, ki sami organizirajo zabave za najstnike. Zdi se, da se diskurza med seboj razlikujeta, a v vsakdanjem življenju starši nimajo težav s prehajanjem od enega k drugemu. Analize vprašalnikov o odnosu do uživanja alkohola med najstniki kažejo, da se odrasli Danci strinjajo z uradnimi preventivnimi smernicami in se zavzemajo za čim poznejši prvi stik z alkoholom ter za mladostniško druženje brez alkohola. Ko pa gre za probleme iz vsakdanjega življenja, se pri reševanju težav svojih otrok odločajo za drugačne pristope, ki temeljijo na omejevanju škode in pragmatičnih pobudah.

Betsy Thom

Delo s skupnostmi: Oris večkomponentnih programov za obravnavanje škode, ki jo povzroča uživanje alkohola in drog - Str. 315Ključne besede: moč, tveganje, zaupanje, neželeni učinki.

Članek opisuje tako imenovani večkomponentni pristop pri zagotavljanju lokalnega odziva na škodo, ki jo povzroča uživanje alkohola in drog, ter kot pomembno sestavino takšnih programov poudarja pomen »mobilizacije« v skupnosti. Avtorica razpravlja o tem, da je težko opredeliti »skupnost« in da je pomembno razumeti heterogenost skupnosti. Delo s skupnostmi pomeni številne izzive, med njimi tudi vprašanje, kako obravnavati razporeditev moči med skupinami strokovnjakov in državljanov, hkrati pa poudarja nujno upoštevanje morebitnih nasprotujočih si interesov med različnimi družbenimi skupinami in skupnostjo. Vprašanja tveganja so povezana s prerazporeditvijo moči – med posameznikom in skupnostjo kot celoto, z nevarnostmi neželenih učinkov intervencije in možnimi razpadi obstoječih struktur, mrež in združenj znotraj skupnosti. Avtorica pokaže nekaj zgledov večkomponentnih programov in različnih načinov sodelovanja s skupnostmi.

POROČILO

Zsuzsanna Elekes

Stare in nove navade uživanja drog med srednješolci glavnega mesta Madžarske: Preliminarni izsledki raziskave, opravljene med šolsko populacijo v Budimpešti - Str. 327

Franca Beccaria, Allaman Allamani, Francesco Cipriani, Franco Prina

Zakaj se je uživanje alkoholnih pijač v Italiji med letoma 1970 in 2005 zmanjšalo - Str. 337

Dare Kocmur

Ines Kvaternik Jenko (2006), Politika drog: Pogledi uporabnikov in uporabnic - Str. 349

Borut Petrović Jesenovec

Umberto Galimberti (2009), Grozljivi gost: Nihilizem in mladi - Str. 352

Klavdija Stergulc

Skupina za samopomoč pri Centru za socialno delo Tolmin: Kako so se organizirali starši otrok, odvisnih od prepovedanih drog - Str. 355

POROČILO S POTI

Ines Kvaternik

Poročilo o udeležbi na evropski konferenci o socialnem vključevanju in zdravju v Sofiji - Str. 359

Ines Kvaternik

Poročilo s 17. mednarodne konference o zmanjševanju škode - Str. 361

NAPOVED

Vesna Leskošek

Četrti kongres socialnega dela - Str. 369

ČLANKI

Simona Smolej

Negativne plati fleksibilizacije zaposlovanja: Delo za določen čas v storitvenem sektorju in pojav revščine med zaposlenimi - Str. 199Ključne besede: fleksibilizacija trga delovne sile, prekarnost, revni zaposleni, prožna varnost, prodajalke.

Znotraj procesa fleksibilizacije trga delovne sile se pojavljajo zaposlitve s povečanimi tveganji in nove oblike revščine kot posledica tega procesa. Fleksibilizacija zaposlovanja prinaša veliko možnosti za razmah novih oblik in praks zaposlovanja in na ta način pomembno vpliva na zmanjševanje brezposelnosti; na žalost pa proces nima ugodnega vpliva na kakovost zaposlitev. Zelo nizko na tej kakovostni lestvici so prekarne zaposlitve, katerih zgled so tudi zaposlitve prodajalk, ki delajo za določen čas. Tudi druge zaposlitve in pomožna dela v storitvah, ki jih večinoma opravljajo ženske (posebej s področja pomoči na domu oziroma v gospodinjstvu) in so v Evropi ena najbolj rastočih zaposlitvenih panog, sodijo v kontekst zaposlitev s povečanimi tveganji. Ob vse večji fleksibilizaciji zaposlovanja in prožnejših delovnih odnosih se pojavlja vprašanje, kako ob tem ohraniti ali izboljšati kakovost in povečati varnost zaposlitev, pomembno pa bi bilo tudi ugotoviti, katere so tiste oblike zaposlovanja, ki zagotavljajo usklajen gospodarski in socialni razvoj in napredek družbe. V zvezi z združevanjem fleksibilnosti in varnosti zaposlitve je v Evropi v ospredju predvsem koncept flexicurity oziroma prožne varnosti, ki ga v predvidenih reformah omenjajo tudi pri nas.

Vesna Leskošek

Zaposlitvene možnosti mladih - Str. 207Ključne besede: mladost, zaposlovanje, brezposelnost, vključenost, enake možnosti, tveganja.

Mladina je v Sloveniji ena od družbenih skupin, ki so najbolj izpostavljene spremembam na zaposlitvenem trgu. Poleg starejših od 50 let starosti, dolgotrajno brezposelnih in hendikepiranih beleži najvišjo stopnjo brezposelnosti. Še zlasti visok je delež mladih, ki iščejo prvo zaposlitev in šele stopajo na trg zaposlovanja. Problem je obsežen, dolgotrajen in ga prepoznavajo tako država kot institucije Evropske Unije. Čeprav se država loteva zmanjševanja brezposelnosti mladih z ukrepi aktivne politike zaposlovanja, natančnejša analiza pokaže, da ti ne zajamejo kompleksnosti pojava, so poenostavljeni, niso naravnani ciljno in ne prepoznavajo raznovrstnosti skupine. Spregledajo, da se spreminjata oba parametra problema, tako mladost kot zaposlovanje, da so spremembe hitre in obsežne; za mlade brez spretnosti, izobrazbe in s šibkim dostopom do virov so lahko tudi usodne, saj jih lahko dolgoročno izključijo s trga dela. Problem premislimo s treh vidikov – spremembe na področju mladosti, pomeni izključenosti mladih, ki imajo šibkejši dostop do virov, in sodobnih sprememb trga zaposlovanja. Pogledali bomo, kako se ukrepi aktivne politike zaposlovanja skladajo z ugotovitvami.

Tjaša Žakelj, Alenka Švab

Usklajevanje dela in družine: Med zakonodajnimi spodbudami in vsakdanjim življenjem - Str. 215Ključne besede: družinsko življenje, delovno življenje, družinska politika, družinsko delo.

Članek obravnava značilnosti zakonodaje družinske politike in politike enakih možnosti na mestih, kjer se dotikata področij usklajevanja družinskih in službenih obveznosti in vsakdanjih strategij, s pomočjo katerih ti dve sferi usklajujejo starši z majhnimi otroki. V slovenski zakonodaji se usklajevanje sfer dela in družine pokaže kot problem porabe in delitve časa, kot problem, ki se dotika enakih možnosti spolov, in kot problem upoštevanja družinskih potreb v sferi dela. Problematika usklajevanja dela in družine se v vsakdanjem življenju odraža kot dvojna obremenjenost žensk z majhnimi otroki, ki s svojo udeležbo na trgu dela pogosto prehitevajo evropske sodržavljanke. Pridobljeni podatki kažejo, da so tudi moški postali dejavnejši pri delitvi gospodinjskih del in skrbi za otroke, kljub temu pa je bistvena razlika v usklajevanju družinskih in delovnih obveznosti mater in očetov, saj očetje službenih obveznosti ne prilagajajo potrebam družine. Matere so v veliki večini tiste, ki s spretnim organiziranjem in koordiniranjem poskrbijo za prilagajanje obeh sfer. Čeprav kot idealno ocenjujejo delo za krajši delovni čas, se zanj redko odločijo, tudi zato, ker se jim zdi, da jim usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti s pomočjo mreže sorodnikov še uspeva.

Jelena Juvan

Usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti v vojaški organizaciji - Str. 227Ključne besede: delitev dela po spolu, družina, pohlepne institucije, vojaška profesija, vojaška družina.

Koncept usklajevanja dela in družine nikakor ni nov in je prisoten, odkar so se ljudje začeli zaposlovati izven domačega gospodinjstva. Še bolj aktualen je postal v drugi polovici dvajsetega stoletja, ko so ženske začele bolj množično stopati na trg delovne sile. Kljub vsem spremembam v zadnjih desetletjih je danes družina še vedno okarakterizirana kot domena žensk, obveznost žensk pa je primarno vezana na družino in šele potem tudi na njen »poklicni« svet. Od ženske se pričakuje, da je primarno zvesta družini, medtem ko se od moških pričakuje ravno narobe, saj ima »doma« žensko, ki bo poskrbela za družino. Na drugi strani pa imamo vojaško organizacijo, ki velja za tradicionalno moško organizacijo. Spolna dimenzija obravnavane tematike je tako izredno močna in je pri raziskovanju tega področja nikakor ne smemo zanemariti. Še bolj pride do izraza, ko govorimo o usklajevanju delovnih obveznosti med »moško« vojaško organizacijo in »žensko« družino. Obe instituciji morata najti obliko sobivanja, če ne, lahko pride do konflikta, ki ne koristi niti družini niti vojaški organizaciji.

KNJIŽNA RECENZIJA

Jelka Zorn

Hannah Arendt (2007 [1963]), Eichmann v Jeruzalemu - Str. 235

Andreja Kavar Vidmar

Grega Strban (2005), Temelji obveznega zdravstvenega zavarovanja - Str. 241

POROČILO S POTI

Rihter Liljana

Evropske družbe v tranziciji: Socialni razvoj in socialno delo - Str. 243

Barbara Kresal

Vpliv novele ZDR-A na delovna razmerja - Str. 245

Barbara Kresal

Evropska gospodarska integracija in nacionalni sistemi socialne zaščite - Str. 247

POVZETKI

Slovenski - Str. 249

Angleški - Str. 251

UVOD V TEMATSKO ŠTEVILKO

Darja Zaviršek

Zakaj socialno starševstvo za socialno delo - Str. 1

ČLANKI

Darja Zaviršek

Med krvjo in skrbjo: Socialno starševstvo kot širitev koncepta starševstva v današnjem svetu - Str. 3Ključne besede: socialno sorodstvo, krvne zveze, nekrvne povezave, človekove pravice, družinska zakonodaja.

Socialno starševstvo je družbeni odnos, socialna kategorija in koncept, ki zaradi sprememb v vsakdanjem življenju ljudi pridobiva vse večjo znanstveno pozornost. Pojem socialnega starševstva, ki stoji kot nasprotje biološkemu, uvajamo zato, ker pojem »starš« ali »starši« praviloma predpostavlja, da sta odrasli in otrok med seboj v krvni povezavi ali povezana vsaj prek poročne zveze dveh odraslih. Vendar starševstva nikoli niso temeljila zgolj na bioloških povezavah. O socialnem starševstvu je torej relevantno govoriti le, kadar imamo v mislih povezave med otroki in odraslimi, ki jih tradicionalno ne zaznamujejo t. i. krvne zveze. Najpomembnejša komponenta, ki oblikuje starševski odnos v tradicionalnih predstavah, je prav krvna povezava med odraslimi in otroki. Za nekatere je krvna zveza merilo kvalitete samega starševstva. Z drugimi besedami, odrasli in otroci, ki med seboj niso genetsko, biološko povezani, naj praviloma ne bi bili v razmerju starši-otroci. Vsakdanja praksa pokaže, da so v porastu družinska razmerja, ki vsebujejo prepletenost biološkega in socialnega starševstva in jih najdemo najpogosteje pod imeni združene družine, posvojiteljske ali adoptivne družine, istospolne družine in družine, v katerih je bila za reprodukcijo uporabljena medicinska reproduktivna tehnologija. Socialno starševstvo definiramo kot družbeni odnos med odraslim in otrokom, ki ne temelji na krvni povezavi, temveč na socialno-čustveni, in je glede na časovno dimenzijo stalen, po svoji kvaliteti pa intimen in vsebuje ekonomsko odgovornost odraslega do otroka. Socialno starševstvo pomeni opravljanje starševskih funkcij v daljšem časovnem razdobju. Odrasli so za otroka »pomembni drugi« ne glede na to, ali jih tako definira tudi zakonodaja.

Lilijana Burcar

Socializacija mladih skozi literarne pravljice: Primer konstrukcije biološkega in socialnega starševstva - Str. 17Ključne besede: Charles Perrault, Jakob in Wilhelm Grimm, Francesca Lia Block, Emma Donoghue, matere, očetje.

Literarne pravljice vse od svojega nastanka delujejo kot pomembno ideološko orodje, ki je rabilo reprodukciji družbenospolnih shem in naturalizaciji patriarhalne družinske skupnosti. Natančna analiza družbenopolitičnega konteksta in zgodovinskega razvoja klasičnih literarnih pravljic, ki so jih ustvarili brata Grimm in Charles Perrault, pokaže, da vlogo slabega krušnega starša vedno zaseda le druga žena in nadomestna mati, medtem ko je biološki materi nadet predznak dobre matere šele z njenim obveznim prehodom v smrt. S sistematičnim utišanjem bioloških mater in obveznim pokončanjem in odstranitvijo mačeh so literarne pravljice v jedro raznospolne nuklearne družinske skupnosti postavile dobrohotnega očeta in na svoj način utrdile t. i. zakon očeta. Očeta so pri tem razbremenile krivde za njegova incestna dejanja ali soodgovornosti za kruto obravnavo otrok, ki so jo očetje sicer izkazovali v ljudskih pripovedih. Novodobne priredbe klasičnih literarnih pravljic v večini ohranjajo ozki patriarhalni vzorec vzpostavljanja in gledanja na družinske skupnosti, kar ima posledično specifične socializacijske učinke na mlado bralstvo.

Maja Klun

Posvojitve v Sloveniji kot oblika socialnega starševstva - Str. 35Ključne besede: posvojitelj, adoptivni starši, posvojenec, biološka mati.

Avtorica opozori na problematiko posvojitev na nacionalni ravni. Neplodnost je vse večji problem današnjega časa in v Sloveniji se zakonski pari za posvojitve odločajo takrat, ko so tudi s pomočjo medicinskega zdravljenja izgubili upanje na biološkega otroka. Velik problem posvojitev v našem prostoru je dolga čakalna doba, ki traja od treh do petih let. Število otrok, ki gredo v posvojitev, je v primerjavi z vlogami, ki jih beležijo centri za socialno delo, malo. Vzrok tako maloštevilnih posvojitev je rejništvo, ki je vse preveč dolgotrajno. Čeprav so posvojitve najstarejša oblika socialnega starševstva in so tudi pravno priznane, pa rezultati raziskave kažejo, da se okolje še vedno zelo različno odziva na posvojiteljske družine. Posvojiteljska družina se zdi ljudem glede na biološko vezane družine nekaj posebnega prav zaradi tega, ker starši z otrokom ne delijo istega genskega materiala. Te družine se poleg običajnih težav, ki se pojavljajo v biološko grajeni družini, srečujejo še z drugimi, ki jih prinese specifičnost posvojitve. Kaj bo prinesla, se nikoli ne more predvideti. Za uspešno posvojitev ni nobenega zagotovila. Okoliščine, dejavniki in raznolikost oseb, ki so vpletene v proces posvojitve, vplivajo na skladnost bodoče družine. Prav zaradi tega je pomembno, da se adoptivni starši izobražujejo in poučijo o možnih težavah, ki bi jih lahko posvojitev prinesla.

Irena Rezar

Mednarodne posvojitve kot oblika socialnega starševstva: Izkušnje ljudi, ki so posvojili otroka v tujini - Str. 51Ključne besede: socialni starši, haaška konvencija, centri za socialno delo.

Posvojitev je ena najbolj znanih oblik socialnega starševstva. V Sloveniji je zelo malo mednarodno posvojenih otrok, medtem ko je npr. v sosednji Avstriji mednarodna posvojitev skoraj vsakodnevna praksa. Kljub napredku medicine se veča število parov, ki ne more imeti otrok, pojavljajo se nove družinske skupnosti, povprečna čakalna doba za nacionalno posvojitev je pet let. Vse to bo verjetno pospešilo mednarodne posvojitve, saj gre za eno izmed možnosti, kako ustvariti družino. Vse večja pojavnost mednarodnih posvojitev nedvomno zahteva strokovnejšo obravnavo, družbeno veljavnost in boljše pogoje samega procesa. S tem se strinjajo tudi ljudje, ki že imajo izkušnjo posvojitve v tujini. Njihove izkušnje pri postopku mednarodnih posvojitev in tudi poznejše, ko so že dobili otroka, kažejo na nujnost sprememb, saj je večina doživljala postopek posvojitve kot plod lastne iznajdljivosti brez strokovne podpore. Perspektiva socialnih staršev-posvojiteljev je osrednjega pomena v pričujoči raziskavi, katere cilj je razkriti vsakdanje izkušnje ljudi, ki želijo posvojiti ali so posvojili otroka iz tujine. Obenem je velik poudarek namenjen vprašanju aktivnejše vloge MDDSZ in odsotnosti znanja in dobre prakse na centrih za socialno delo, ki so na tem področju še na samem začetku strokovnega delovanja.

Ana M. Sobočan

Istospolne družine v Sloveniji - Str. 65Ključne besede: diskriminacija, socialno starševstvo, družina, istospolno starševstvo.

V mednarodnem kontekstu obstajajo že številne raziskave o istospolnih družinah, katerih pomen je že v tem, da razbijajo molk o obstoju in bivanju neheteronormativnih družinskih oblik, pa tudi v tem, da razkrivajo téme, ovire in potrebe družin, ki so posledica pomanjkljivih in neustreznih uredb in določil družinskih in drugih politik. Ta vprašanja so pomembna za oblikovanje družinskih politik in tudi za socialno delo, saj je istospolnih družin (tudi pri nas) vse več in bo treba odgovoriti tudi na potrebe in življenjske situacije, s katerimi se zaradi svoje nenormativnosti srečujejo otroci in starši v istospolnih družinah. Nekatere od teh ovir identificira tudi pričujoča študija in predstavi prvo raziskavo o istospolnih družinah pri nas, ki zajema intervjuje z desetimi starši iz istospolnih družin. Življenje v družinah oriše skozi teme, ki so se v pogovorih z istospolnimi starši pokazale kot pomembne – enakost, iskrenost, ljubezen, (ne)anonimnost, identiteta, nevidnost, starševske spretnosti, skupnost, vključenost, »normalnost«, razkritje.

Adital Ben-Ari, Tali Livni

Družbena konstrukcija materinstva v istospolnih družinah: Pogledi bioloških in socialnih mater - Str. 87Ključne besede: materinstvo v istospolnem partnerstvu, istospolna družina, biološke in socialne matere, fenomenološka analiza.

Prispevek je nastal na podlagi raziskave subjektivnih izkušenj izraelskih mater, ki živijo v istospolnih skupnostih. Intervjuvali smo osem parov, kjer sta materi starševali skupaj in imeli od enega do tri otroke. Naši podatki kažejo, da je rojstvo prvega otroka za istospolno žensko partnerstvo obrat v življenju vsake partnerke in tudi v partnerskem življenju, saj se prvič vzpostavi pomenljiva razlika med partnerkama. Ugotovili smo, da matere težijo k temu, da razporejajo svoje izkušnje v treh krogih »bivanja«, osebnem, partnerskem in skupnostnem (tj., družinskem in družbenem) vidiku. Te tri teme prispevajo k teoretskemu razumevanju lezbičnega materinstva. Prvič, čeprav je znano, da istospolni ženski pari cenijo občutek enakosti v svojih razmerjih, pa je porod ene od partnerk dogodek, ki oblikuje dva različna statusa materinstva, biološko in socialno mater. Drugič, legalno-pravni vidiki lezbičnega materinstva postanejo del vsakdanjega življenja družine in oblikujejo razmerje med partnerkama. Tretjič, biti ženska, ki živi z žensko, in mati osvetli temeljno dialektično razmerje med marginalnostjo in konformnostjo z večino v življenjskih izkušnjah istospolno usmerjenih mater v izraelski družbi.

Jana S. Rošker

Zveze zlate orhideje: Ženske poroke in socialno starševstvo istospolnih družin v kitajski provinci Guangdong v 19. stoletju - Str. 99Ključne besede: istospolne poroke, antropologija spola, ekonomski pogoji spolnih vlog.

Avtorica obravnava življenjske skupnosti predic svile v provinci Guangdong (od začetka 19. do začetka 20. stoletja). Istospolne poroke, ki so bile tam formalno priznan temelj dosmrtnega partnerstva dveh žensk, so bile hkrati tudi temelj njunega skupnega gospodinjstva in morebitnih skupnih (večinoma posvojenih) hčera. V današnji perspektivi lahko govorimo o tipični obliki socialnega starševstva, ki ni temeljilo niti na biološki povezanosti niti na zakonski zvezi. Guangdonške predice so bile v tem obdobju s svojim načinom življenja v istospolnih zvezah in družinah nadvse radikalne, četudi nezavedne upornice proti enemu izmed temeljev konfucianske kitajske tradicije, namreč proti instituciji patriarhalnega zakona in hkrati proti tradiciji patrilinearnega nasledstva. Poleg tega so raziskave njihovih partnerstev pomemben prispevek k odkrivanju predmodernih oblik različnosti družin in zlasti istospolnih skupnosti, s tem pa tudi k odstranjevanju predsodkov, po katerih naj bi bile tovrstne skupnosti zgolj izraz ekstremne individualizacije moderne dobe.

Špela Urh

Nove tehnologije – stare ideologije: Oploditev z biomedicinsko pomočjo - Str. 111Ključne besede: istospolni pari, samske ženske, gestacijsko materinstvo.

Kljub vse večji pluralizaciji družinskih oblik slovenska reproduktivna politika favorizira tradicionalne, tj., biološke oblike starševstva. Tudi zakon o oploditvi z biomedicinsko pomočjo utrjuje biološkost družin, saj omogoča oploditev le raznospolnim poročenim in zunajzakonskim parom, ki po naravni poti ne morejo imeti otrok. Istospolni pari in samske ženske, ki si želijo otrok, so navadno uvrščeni med t. i. netradicionalne, alternativne družine, ki pomenijo odmik od »normalnega«. Ker slovenska zakonodaja uradno ne omogoča umetnih oploditev istospolnim parom in samskim ženskam, ti pari oz. posameznice iščejo druge načine, ki jim omogočajo izkušnjo starševstva (npr. oploditev v tujini, pogodbeni odnosi v tujini z osebo, ki otroka donosi, t. i. gestacijsko materinstvo itn.). Poveličevanje biološkosti se utrjuje tudi v primeru prejemanja darovanih spolnih celic, saj je lahko ženska v postopku OBMP prejemnica le ženske ali le moške spolne celice, ne pa obeh hkrati, s čimer otrok ohrani biološko povezanost vsaj z enim staršem. Velja izrazito prepričanje, da je biološko starševstvo edino pravo starševstvo.

Barbara Goričan

Individu alizacija, pluralizacija družine in družinska politika - Str. 123Ključne besede: individualizacija, pluralizacija družinskega življenja, sestavljene družine, socialni starši.

Pod vplivom procesa individualizacije se povsod v zahodnih družbah spreminja maritalno in družinsko življenje. Prihaja do razkroja tradicionalnih družinskih oblik in do večje pluralizacije družinskega življenja. Do sedaj veljavne ozke definicije družine postajajo neustrezne in diskriminatorne. Sestavljene ali reorganizirane družine niso nove oblike družinskega življenja, saj jih poznajo tako rekoč vse kulture skozi zgodovino. Dejstvo pa je, da njihovo število narašča in jih je po nekaterih ocenah 30 odstotkov družin v Sloveniji. Posamezniki v sestavljenih družinah prevzemajo vlogo socialnih staršev in s tem čustvene, ekonomske in vzgojne starševske funkcije. Kljub pogostosti pa socialni starši še vedno naletijo na biološki determinizem. Prevladujoče mnenje ljudi je, da je biološko starševstvo vredno več od socialnega. Tako se socialni starši spopadajo s predsodki, do katerih prihaja zaradi prevladujočega mnenja, da je biološko starševstvo edino pravo starševstvo. Družinska politika mora poiskati nov način konceptualizacije družine, ki bi presegel zgolj biološke utemeljitve in ponudil nove paradigme socialnemu starševstvu.

Dorijan Keržan

Naravno starševstvo? - Str. 131Ključne besede: sorodstvo, družina, biologija, genetika.

Razumevanje starševstva lahko interpretiramo na dva načina. Kot orodje interpretacije lahko uporabimo koncepte, prevzete iz narave, jih prenesemo in preinterpretiramo za človeško vrsto in na podlagi tega poiščemo potrebne definicije. Druga pot je, da koncepte, ki jih je mogoče najti v naravi, v celoti zavržemo in ustvarimo nove, ki temeljijo na socialnih odnosih. Odgovor na vprašanje, katera pot je bolj primerna, smo iskali po dveh poteh. Najprej smo definirali naravno starševstvo s pomočjo sociobiologije in evolucijske psihologije, nato pa smo skozi interpretacijo nekaterih dejstev, ki so jih osvetlile nove reprodukcijske tehnologije, preverili pravilnost konceptov, ki jih ponujata sociobiologija in evolucijska psihologija. Šele na podlagi tega smo definirali razmerje med naravnim in socialnim starševstvom.

Irena Rezar

Pripoved socialne mame - Str. 141

Maja Klun

Pripovedi socialnih staršev in otrok - Str. 147

Natalija Potočnik

Materinski dan - Str. 155

Darja Zaviršek

Pripoved socialne in biološke mame o prvih mesecih izkušenj starševstva - Str. 157

Ana M. Sobočan

Razmišljanja študentk FSD o socialnem starševstvu - Str. 161

Špela Urh

Časopis za kritiko znanosti, XXX (2002), 207–208, Nove družine – nove stare ideologije - Str. 163

Ana M. Sobočan

Ute gerhardt, Trudie Knijn, Anja Weckwert (ur.) (2005), Working Mothers in Europe: A Comparison of Policies and Practices - Str. 167

Ana M. Sobočan

Rachel Cook, Shelly Day Sclater, Felicity Kaganas (ur.) (2003), Surrogate Motherhood: International Perspectives - Str. 171

Ana M. Sobočan, Darja Zaviršek, Špela Urh, Mojca Urek, Barbara Goričan, Maja Klun, Irena Rezar, Tanja Mastnak

Priporočena literatura za razumevanje teme socialnega starševstva - Str. 175

DOKUMENT

Indeks avtoric in avtorjev v letniku 47 (2008) - Str. 183

Popravek in opravičilo - Str. 185

POVZETKI

Slovenski - Str. 187

Angleški - Str. 193