UVOD V TEMATSKO ŠTEVILKO

Roman Kuhar, Ana M. Sobočan

Družina - osnovna celica ... ideoloških spopadov - Str. 277

ČLANKI

Metka Mencin Čeplak, Roman Kuhar

Boji za enakost - Od diskriminacije homoseksualnosti do redefinicije družine - Str. 283Ključne besede: istospolno partnerstvo, istospolna družina, zakonodaja, homoseksualnost, gejevsko in lezbično gibanje

Predlog novega družinskega zakonika je peti zakonodajni predlog, ki naj bi (med drugim) uredil področje istospolnega partnerstva in družin istospolnih partnerjev. Tako kot prejšnji predlogi – nekateri med njimi nikoli niso doživeli parlamentarne obravnave – sproža vrsto različnih nasprotovanj, katerih skupni imenovalec je, da v urejanje družbenih razmerij (kot so partnerstvo, družina ipd.) vpeljuje vprašanje narave in naravnosti, to pa potem opravičuje diskriminatorske obravnave na podlagi posameznikove spolne usmerjenosti. V besedilu je predstavljena zgodovina različnih predlogov pravnega urejanja istospolnih partnerstev in družin istospolnih partnerjev. Analizirani so ključni diskurzi, ki so se ob tem vzpostavljali. Analiza pokaže, da predlog novega družinskega zakonika ne vpeljuje nečesa, kar bi bilo tuje in novo, pač pa je ta predlog posledica dobrega četrt stoletja trajajočih prizadevanj za enakopravnost ne glede na spolno usmerjenost.

Bogdan Lešnik

Sovražni govor v psihoanalitični perspektivi - Str. 299Ključne besede: psihoza, sadizem, moralizem, seksizem, rasizem, homofobija

Če pogledamo sovražni govor v psihoanalitični perspektivi, je njegova najopaznejša značilnost ta, da omogoči govorcu nekakšno zadovoljitev, ki jo najustrezneje opišemo kot sadistično. Avtor analizira to značilnost v luči Freudove gonske teorije in pokaže, da se tri značilne oblike sovražnega govora, seksistični, rasistični in homofobični govor, izvrstno dopolnjujejo in sestavljajo v vzorec, po katerem je zadovoljitev vezana na vrednostni razcep objekta in seksualizacijo družbenega statusa. V jedru tega vzorca je seksistična predpostavka pasivnega, manjvrednega »ženskega« uživanja, ki vzburja subjekt in ga ta zato zavrača na način, analogen psihozi, namesto tega pa razvije dominantno, agresivno držo, ki velja za »moško« in ki odvrača kastracijski strah. Zaradi teh značilnosti sovražni govor ni in ne more biti racionalen in vsak kompromis z njim onemogoči racionalno politiko vključevanja in nediskriminacije.

Barbara Rajgelj

Razmerja v istospolnih družinah - kje smo in kam lahko gremo? - Str. 305Ključne besede: družinsko pravo, družinski zakonik, starševstvo, partnerstvo, istospolne družine, diskriminacija

Analizira veljavne slovenske ureditve družin istospolnih partnerjev kaže, da so te v primerjavi z družinami partnerjev različnega spola diskriminirane tako na področju družinskega prava kot tudi na številnih drugih področjih pravnega življenja, od dednega, odškodninskega in kazenskega do delovnega in davčnega prava ter prava socialne varnosti. Čeprav sodna praksa to diskriminacijo postopno odpravlja, je zaradi zmanjšanja negotovosti, sistematične in pravno varne ureditve človekovih pravic in svoboščin nujna celovita zakonska ureditev. Odločitve Ustavnega in Vrhovnega sodišča so tlakovale pot novemu družinskemu zakoniku, v katerem zakonodajalec nima veliko manevrskega prostora za drugačno ureditev, kot je predlagana, torej za popolno izenačitev družin istospolnih partnerjev z družinami partnerjev različnega spola.

Neža Kogovšek

Iskanje pravnih razlogov za priznanje enakih pravic istospolnim partnerjem in njihovim družinam - Str. 319Ključne besede: diskriminacija, spolna usmerjenost, Evropsko sodišče za človekove pravice, posvojitev, zakonska zveza

Eno ključnih vprašanj, ki se zastavlja v postopku sprejemanja družinskega zakonika, je, ali pravo zapoveduje popolno izenačitev istospolnih partnerstev z različnospolnimi. Na ravni mednarodnega prava jasne obveznosti držav, naj zagotovijo popolno izenačitev na področju zakonske zveze in skupne posvojitve, ni, saj Evropsko sodišče za človekove pravice in Listina temeljnih pravic EU to področje prepuščata notranjim zakonodajam držav. Zato je za razvoj mednarodnega prava na teh področjih ključna situacija v posameznih članicah, saj Evropsko sodišče poudarja, da ni mogoče prezreti vse večjega konsenza v Evropi, da je treba istospolna partnerstva tudi pravno priznati. V veliki meri mednarodno pravo istospolnim partnerjem priznava enak dostop do pravic, ki izhajajo iz partnerstva, in zaščito pred diskriminacijo zaradi spolne usmerjenosti. Ne glede na mednarodnopravne obveznosti pa analiza položaja istospolnih partnerstev in njihovih družin pokaže, da je omejevanje dostopa do enakih pravic sistemsko nevzdržno in povzroča pravne nedoslednosti.

Raquel (Lucas) Platero

Zaprositi za roko? - Politika in istospolne zakonske zveze v Španiji - Str. 331Ključne besede: intersekcionalnost, istospolna zakonska zveza, Španija, načrtovanje politike, javne politike

Španija je s sprejetjem zakonodaje, ki istospolnim parom omogoča poroke in jim daje pravico do posvojitve otrok (Zakon 13/2005), prišla v središče mednarodne pozornosti in s svojim dejanjem poleg pozitivnih odzivov sprožila tudi precej nasprotovanja. Zakon 13/2005, ki je spremenil španski civilni zakonik, so prikazovali kot simbol enakosti, ki premaguje katoliško in konzervativno preteklost. Pokazalo pa se je tudi, da ima oblikovanje nevtralne zakonodaje lahko negativne učinke. Zakon ni vključeval posebnih določil, s katerimi bi se na primer izognil diskriminatorski implementaciji za lezbijke ter tujce in tujke. Preučitev vprašanj načrtovanja politike in natančen pregled družbenospolnega in intersekcijskega učinka Zakona 13/2005 nam lahko pomaga pri prihodnjem načrtovanju politik seksualnosti in enakosti, tako da se bomo izognili neželenim učinkom. Prispevek analizira trenutno dostopne podatke o sklenitvah in razvezah istospolnih zakonskih zvez v Španiji ter prinaša nekaj premislekov o stranskih učinkih nevtralnega načrtovanja politike.

Alenka Švab

Kdo se boji (raznovrstnosti) družin? - Sociološki pogled/i na sodobno družinsko življenje - Str. 341Ključne besede: družine, pluralizacija družin, definicija družine, starševstvo, otroci

Sodobno družinsko življenje zaznamujejo spremembe in trendi, ki vodijo v pluralizacijo družin in družinskega življenja. Družine se spreminjajo po obliki, načinu življenja, v strukturnem vidiku (spremembe v starševstvu, spolnih razmerjih, delitvi dela ipd.) kot tudi v družinskem poteku. Na te spremembe vplivajo tako širše družbene spremembe pozne modernosti kot tudi demografske spremembe. Vse te spremembe problematizirajo ideologijo moderne heteroseksualne konjugalne oz. nuklearne družine in sprožajo vrsto konceptualnih vprašanj, med drugim vprašanje definiranja družine v sociološkem in pravnem smislu. V sociološki evalvaciji sodobnih družinskih trendov avtorica izhaja iz teze, da je raznovrstnost družin odziv na širše družbene spremembe. To pomeni, da družina kot moderna institucija z raznovrstnostjo ohranja svoje vitalne funkcije in torej ni v »krizi«, kot to želijo predstaviti nekateri konzervativni ideološki diskurzi.

Nina Tuš Špilak

Obravnavanje istospolnih družin v slovenskih vrtcih - Str. 351Ključne besede: istospolna družina, heteronormativnost, predšolska vzgoja, kurikulum, izsledki raziskav

Istospolne družine se v izrazito heteronormativno naravnanem izobraževanem sistemu srečujejo s številnimi izzivi. Predstavljen je položaj istospolnih družin v slovenskih vrtcih. Teoretski del prinaša izsledke različnih raziskav s področja homoseksualnosti v sistemu vzgoje in izobraževanja ter analizo kurikuluma za vrtce. Empirična podlaga za članek je raziskava, ki jo je med vzgojiteljicami in njihovimi pomočnicami v slovenskih vrtcih leta 2010 izvedla avtorica. Analiza kurikuluma je pokazala, da so v njem nastavki za govor o istospolnih družinah v vrtcu na več ravneh. Raziskava pa ugotavlja, da so slovenski vrtci kljub ciljem in široki zastavljenosti kurikuluma še vedno izrazito heteronormativno naravnani in da vzgojiteljice in njihove pomočnice v večji meri homoseksualnosti in istospolnih družin sploh ne omenjajo (to poroča več kot 75 % vprašanih). Avtorica razmišlja, da bi vzgojiteljice in njihove pomočnice morale v svoje delo vpeljati tudi obravnavo homoseksualnosti in istospolnih družin v vrtcih.

Elke Jansen

Nemčija in njene mavrične družine - Poglavitni izsledki prve reprezentativne raziskave o družinah z dvema mamama ali dvema očetoma - Str. 361Ključne besede: istospolne družine, nemška raziskava, registrirano partnerstvo, lgbt pravice, geji in lezbijke

Še pred kratkim je bilo za velik del družbe, tudi za same istospolno usmerjene, skoraj nepredstavljivo povezati pojma starševstvo in homoseksualnost. V zadnjih letih pa se to v številnih evropskih državah spreminja. To po eni strani pomeni, da se mlajše lezbijke in geji ob razkritju spolne usmerjenosti v svojih življenjskih ciljih ne odpovedo samoumevno ideji starševstva in družine. Anketa, ki so jo ob prelomu tisočletja izvedli v nemški zvezni deželi z največjim številom prebivalstva (Severno Porenje-Vestfalija), je pokazala, da si vsaka druga mlada lezbijka in vsak tretji mlad gej predstavljata, da bosta preživela del svojega življenja z otroki. Po drugi strani so t. i. mavrične družine (lezbične matere, gejevski očetje in njihovi otroci) vedno bolj vidni v medijih in vsakdanjem življenju. V devetdesetih letih so bile mavrične družine tema zgolj v rumenem tisku, zdaj pa lahko že nekaj let v poročilih o različnih vrstah družin v Nemčiji v resnih revijah pričakujemo prispevek o gejevskem ali lezbičnem paru.

Elisabetta Ruspini

Italijanski gejevski očetje med stereotipi in željo po starševstvu - Str. 373Ključne besede: gejevsko starševstvo, homoseksualnost, homoseksualni očetje, Italija, stereotipi

Cilj prispevka je predstaviti nekatere preliminarne ugotovitve raziskave o gejevskem starševstvu v Italiji. Raziskava še vedno poteka in vključuje majhni skupini gejevskih očetov: v eni so tisti, ki so imeli otroke v različnospolni zvezi, v drugi pa tisti, ki so postali očetje z gejevsko identiteto. Izsledki raziskave so pomembni tako za socialne politike kot tudi za izobraževanje. Na očete iz raziskave vplivajo (tako osebnostno kot v družbenih odnosih) negativni stereotipi o gejih in starševstvu. Prepoznali so tudi številne kompleksne teme, ki so povezane z razkritjem pred svojimi otroki in partnerkami. Geji, ki imajo otroke po razkritju, se spopadajo z drugačnimi, a nič manj zahtevnimi izzivi: najvidnejši je kompleksno iskanje možnosti, kako priti do otroka, bodisi s posvojitvijo bodisi z nadomestno materjo ali sostarševstvom.

ESEJ

Maja Šorli

Istospolne družine - Z inovacijo do kulturne različnosti - Str. 381

Maja Pan

Feministično-queerovski a priori raziskav homofobičnega nasilja - Str. 389

POROČILO

Tomaž Škorjanc

Mavrična svetovalnica - Str. 397

KNJIŽNA RECENZIJA

Andrej Zavrl

Mary Hoffman, Ros Asquith: Velika knjiga o družinah - Str. 401

IN MEMORIAM

Mojca Urek

Zoran Sedmak (1962-2010) - Str. 403

Povzetki v slovenščini - Str. 405

Povzetki v angleščini - Str. 409

ČLANKI

Tamara Pikl

Vpliv družinskega okolja na revščino in socialno izključenost - Str. 201Ključne besede: družina, materialna prikrajšanost, izobraževanje

Revščina pomeni kršenje človekovih pravic. V primeru otrok je to še večji problem, saj vpliva na njihovo prihodnost, to pa ima dolgotrajne posledice tako za posameznika kot za družbo na sploh. Analiza mednarodno primerljivih kazalnikov socialne izključenosti (Laekenški kazalniki) kaže, da je stopnja tveganja revščine otrok najvišja v enostarševskih družinah, v družinah z brezposelnima staršema in pri slabše izobraženih starših. Socialna izključenost otrok se tako kaže na področjih materialne prikrajšanosti (počitnice, posedovanje računalnika, prehrana, stanovanjske razmere itd.) in izobraževanja, saj imajo otroci revnih staršev pogosteje slabše učne rezultate in zato dosežejo slabšo izobrazbo. Za Slovenijo je značilna razmeroma nizka stopnja tveganja revščine otrok, vendar so kljub temu na nekaterih področjih potrebne številne izboljšave, saj pravice otrok še zdaleč niso zagotovljene vsem.

Tamara Rape Žiberna

Zadovoljstvo z delom v javnem zavodu - Str. 217Ključne besede: zadovoljstvo z delom, javni zavod, socialno delo v delovnem okolju, izgorevanje

V članku je predstavljenih nekaj temeljnih konceptov, povezanih s preučevanjem zadovoljstva z delom (oziroma zadovoljstva na delovnem mestu), kot so oblikovanje dela, motivacijske teorije, izgorevanje, kadrovski menedžment, menedžment človeških virov in socialno delo v delovnem okolju. Sledita predstavitev konkretnega javnega zavoda, v katerem so zaposlene večinoma socialne delavke, in analiza stanja. Socialne delavke so v preučevanem zavodu najmanj zadovoljne s plačo, obsegom dela, delovnimi razmerami in ugledom dela, največja prednost analiziranega javnega zavoda pa so dobri odnosi v kolektivu. Socialne delavke so zadovoljne tudi s svobodo, ki jo imajo pri svojem delu. Zadovoljstvo z delom je bilo v analiziranem javnem zavodu v letu 2006 razmeroma majhno (v primerjavi s stanjem v podobnih zavodih v Sloveniji), zato so v članku navedeni predlogi za izboljšanje stanja.

Jana Mali, Lidija Ovčar

Življenjski svet starejšega kmečkega prebivalstva - Str. 229Ključne besede: stari ljudje, kmečko prebivalstvo, oblike pomoči, tveganja, socialne mreže

Zaradi vse večjega deleža starejšega prebivalstva, ki je značilen tudi za Slovenijo, postajamo pozorni na pojave, ki spremljajo staranje in starost. Premalo pozornosti pa namenjamo starejši kmečki populaciji, ki je zaradi nižjih pokojnin in slabše pokritosti ruralnih območij s socialnovarstvenimi storitvami še posebej ranljiva. Zato smo opravili pogovore s predstavniki starejše populacije, ki bivajo v domačem okolju in v domu za stare. Sogovorniki so v intervjujih odkrito priznali, da se počutijo revne, saj morajo mesečno z denarjem skrajno racionalno ravnati, tisti, ki živijo v domu za stare, pa nimajo niti dovolj lastnih sredstev za plačilo doma, zato jim pri tem pomagajo svojci ali občina. Svojci so zelo pomembna socialna opora, ne le sogovornikom, ki še živijo na kmetiji, temveč tudi sogovornikom, ki bivajo v instituciji. Vsi poudarjajo tudi pomen sosedskih odnosov. Poznajo patronažno službo, domove za stare in pomoč na domu, a so zlasti kritični do plačljivosti storitev, saj se jim zdijo predrage. Pridobljeni podatki kažejo na specifične potrebe starejše kmečke populacije in so v tem pogledu lahko v pomoč socialnim delavcem pri delu s tovrstno populacijo.

Gabi Čačinovič Vogrinčič

Soustvarjanje pomoči v jeziku socialnega dela - Str. 239Ključne besede: sistemsko socialno delo, soustvarjanje pomoči, delovni odnos, etika udeleženosti, perspektiva moči

Članek obravnava pomen razvoja in uporabe jezika znanosti in stroke socialnega dela v praksi. V socialnem delu nastaja nov, avtonomen jezik, ki dobro ubesedi ravnanje v procesih pomoči kot soustvarjanje iz etike udeleženosti in perspektive moči. Predstavi sistemsko teorijo socialnega dela Petra Lüssija kot prvo pomembno teorijo ravnanja in jo poveže s sodobnimi, postmodernimi koncepti socialnega dela v delovnem odnosu, ki v soustvarjanje poveže spoštljive in odgovorne zaveznike (socialne delavce) in eksperte iz izkušenj. Temeljna teza prispevka je, da v znanosti in stroki potrebujemo spoštljivo ravnanje in disciplinirano uporabo jezika socialnega dela v teoriji in praksi, vedno, brez izjeme. Argumenti v podporo tezi so: jezik ubesedi način ravnanja; jezik socialnega dela prinaša spremembe; je spoštljiv jezik soustvarjalcev v procesu pomoči, ki temelji na perspektivi moči; je pomemben v sooblikovanju skupnih projektov v sodelovanju z drugimi strokami.

ESEJ

Simona Gerenčer Pegan

Sporazumevanje z osebo z gluhoslepoto - Str. 247

Metka Knez

Sporazumevanje in pridobivanje informacij pri izkušnji gluhoslepote - Str. 257

Beata Akerman

Pogovarjanje z osebo, ki jeclja - Str. 261

POROČILO

Brigita Kuder

Oblikovanje prilagojenega sporazumevanja z osebami z motnjo v duševnem razvoju - Str. 267

POVZETKI

slovenski - Str. 271

angleški - Str. 273

UVOD V TEMATSKO ŠTEVILKO

Špela Urh

Za vključevanje Romov - Str. 71

ČLANKI

Špela Urh

Etnična (ne)občutljivost v izobraževanju za socialno delo - Str. 73Ključne besede: etničnost, Romi, rasizmi, etnična neobčutljivost, izobraževanje za socialno delo

Antirasistična teorija in praksa sta v Sloveniji še na razmeroma začetni stopnji razvoja. Odsotnost razumevanja in torej nerazumevanje izključevanja sta ustvarili in ohranjali rasistične prakse tudi v socialnem delu. Učinki iz preteklosti so vidni še danes, saj številne socialne službe temeljijo na univerzalistični praksi, ta pa je ena od rasističnih praks. K temu je deloma pripomogel tudi študij socialnega dela, ki je v preteklosti zanemarjal etnične razsežnosti posameznikov in skupnosti. Prispevek, ki je predelan del doktorske disertacije, neposredno, na empiričnih podatkih obsežnega raziskovanja obravnava izključevanje in rasizme v socialnem delu. K temu je nehote pripomogel tudi izobraževalni sistem za socialno delo. Članek se osredotoča na manifestacije etničnih diskurzov v preteklosti in na vpliv, ki ga je imela etnična neobčutljivost na izobraževanje za socialno delo, in sicer skozi tri raziskovalne pristope: analiza diplomskih nalog s področja socialnega dela z Romi v Sloveniji do septembra 2008, analiza dostopne obvezne in izbirne študijske literature iz obdobja med letoma 1955 in 1992 ter analiza ankete s predavatelji in asistenti Fakultete za socialno delo.

Darja Zaviršek

Etnizacija in patologizacija Romov in romskih skupnosti - Str. 85Ključne besede: etnizacija, patologizacija, ustvarjanje »drugačnosti«, socialna razdalja, transkulturna psihiatrija

Članek obravnava nekaj temeljnih teoretskih konceptov, ki jih socialno delo mora uporabljati na področju antirasističnega poučevanja: etnizacijo etničnih manjšin, patologizacijo, ustvarjanje »drugačnosti«, ustvarjanje »tujosti« in socialno razdaljo. Etnizacija je proces, v katerem se dejanja in značilnosti pripadnikov etnične skupine presoja predvsem na podlagi pripadnosti etnični skupini. Tako etničnost postane razlagalni temelj za vse druge človekove značilnosti, ki postanejo ob tem potisnjene stran kot manj pomembne ali celo nepomembne. Patologizacijo definiramo kot proces, ki določene etnične/kulturne značilnosti določene osebe ali skupine konstruira kot naravne, prirojene značilnosti te osebe ali skupine, za opise pa se uporabljajo medicinski pojmi. Ti etnične manjšine pogosto opisujejo kot nagnjene k določenim telesnim in duševnim boleznim, patološkemu nasilju in manjši inteligentnosti ali celo duševni manjrazvitosti. Takšne konstruirane individualizirane ali kolektivizirane značilnosti se uporablja za razlago socialnih dejstev, na primer revščine, socialne ranljivosti in celo marginalizacije etnične skupine.

Alenka Janko Spreizer

Z angažirano antropologijo proti rasizmu in rasni dominaciji nad Romi - Str. 99Ključne besede: Romi, socialna antropologija Romov, javna antropologija, analitika rasne dominacije

Članek opisuje prenos tiste vednosti, ki zadeva vidik etnične oziroma rasne dominacije nad Romi. Opisuje in analizira avtoričino sodelovanje pri predstavitvah in prizadevanjih za prenos vednosti o Romih na različne javnosti v Sloveniji. Številni znanstveniki, ki se ukvarjajo s kulturo in družbo Romov, so bili bolj ali manj vključeni v angažirano razpravo o premisleku glede stereotipizacije Romov. Avtorica najprej poda različne definicije javnega delovanja, ki je v antropologiji znano kot javna antropologija, ki se ukvarja s prenosom antropološke vednosti širši javnosti, v nadaljevanju na kratko predstavi kritične romske študije, nato pa na primeru družine Strojan analizira lastni antropološki angažma. Osrednja teza članka je, da je prizadevanje za prenos vednosti o različnih plateh življenja Romov nujno, saj lahko le tako preprečujemo delovanje mehanizmov rasne dominacije.

Julija Sardelić

Multikulturalizem in položaj Romov v Sloveniji - Str. 109Ključne besede: manjšine, pozna moderna, drugi, identiteta, liberalni multikulturalizem

Prispevek se sprva ukvarja s teoretskimi vprašanji, ki zadevajo značilnosti družbe v obdobju pozne moderne, kot jo razumejo sociologi Anthony Giddens, Ulrich Beck in Zygmunt Bauman. Giddens in Beck se strinjata, da je v družbi pozne moderne pomembna predvsem osvoboditev posameznika od struktur bolj tradicionalne družbe (od trdnih identitetnih kategorij, kot so spol, razred, narodnost), Bauman pa trdi, da je po eni strani značilnost družbe, ki jo sam označuje z izrazom »tekoča moderna«, individualizacija identitetnih vzorcev, vendar pa je za pozno moderno značilen tudi preporod komunalističnih ideologij, med katere sodita tudi nacionalizem in fašizem. Ker družbe niso etnično homogene, se pojavlja razprava o multikulturalizmu, ki je prav tako predmet članka. V njem se avtorica osredotoči na kritiko liberalizma, ki jo poda komunitarni multikulturalizem Charlesa Taylorja, potem pa se loti obravnave liberalnega multikulturalizma Willa Kymlicke. Vse omenjene predpostavke potem uporabi za analizo položaja romske skupnosti v Sloveniji. Ovrže marsikatero teorijo o poznomoderni družbi, hkrati pa pokaže, da je Slovenija manj uspešna pri sledenju političnim smernicam liberalnega multikulturalizma, ki bi lahko primerno zavaroval deprivilegirane manjšine.

Majda Hrženjak

Romi v Ljubljani: Neurejenost pravnih statusov kot eden izmed vzrokov radikalne socialne izključenosti - Str. 121Ključne besede: Romi, pravni statusi, državljanstvo, izbris, migracije

Študija o Romih, priseljenih iz nekdanje Jugoslavije v Ljubljano (gre za prvo študijo priseljenih, t. i. neavtohtonih Romov v urbanem okolju v Sloveniji), poudari neurejenost pravnih statusov Romov kot ne dovolj tematizirano področje v primerjavi s področji izobraževanja, stanovanjske problematike, zaposlovanja in možnostjo izražanja lastne kulture. Identificira dejavnike, ki vplivajo na neurejenost statusov, kot so migracije, vzorec sklepanja zakonskih zvez, izbris in nepismenost, ter analizira vpliv neurejenih statusov na zaposlovanje. V sklepnem delu so predstavljeni primeri civilnodružbenega aktivističnega spoprijemanja s problemom neurejenih pravnih statusov pri Romih, ki lahko delno lajšajo težave, predlagana pa je tudi politična rešitev (radikalna legalizacija dovoljenj za bivanje in delo Romom v Evropski uniji), ki bi pripomogla k reševanju nakopičene prikrajšanosti in socialne izključenosti, ki jo doživljajo Romi v Ljubljani.

Jelka Zorn, Ana Marija Sobočan

Pravica do mesta: Primer naselja na Koželjevi v Ljubljani - Str. 133Ključne besede: Romi, romsko naselje, raziskovanje, Mestna občina Ljubljana, etnična diskriminacija

Članek problematizira pravico do življenja v mestu z urejeno javno infrastrukturo, in sicer z vidika ljubljanskih Romov. Obravnava naselje na Koželjevi, ki je stigmatizirano tako zaradi romskih prebivalcev kot zaradi slabe infrastrukture in barakarskega tipa bivališč. Avtorici problematizirata, kako prostor in njegovi pomeni vplivajo tako na samopodobo stanovalcev naselja in njihovo vključenost v širšo družbo kot na sam raziskovalni proces. Ugotovitve izhajajo iz terenske raziskave, teorij o socialnem kapitalu, “socialnem mešanju” oziroma multikulturnosti ter pravice do stanovanja in vključenosti.

STROKOVNI PRISPEVEK

Mojca Hribar, Danijela Gutić

Pogojevanje prejemanja denarne socialne pomoči Romom kot oblika institucionalnega rasizma - Str. 143

Anja Pirec, Tilen Recko, Jana Bedrač, Ana Schmidt

Se vam zdi to zabavno ali pomembno?: Sovražni govor in nestrpnost na študentskem forumu Fakultete za socialno delo - Str. 155

POROČILO

Špela Urh

Ustvarjanje strategij za preprečevanje in preseganje socialne izključenosti Romov v občini Grosuplje - Str. 165

Jasmina Zaman

Promocija strpnosti kot način preseganja predsodkov in marginalizacije - Str. 171

Marina Novak Rabzelj

Prispevek CSD Krško k preseganju institucionalnih rasizmov do Romov - Str. 177

Alenka Košak

Romski otroci v OŠ Leskovec pri Krškem - primer dobre prakse - Str. 181

Špela Urh

Etnične realnosti Romov - Str. 185

KNJIŽNA RECENZIJA

Špela Urh

Leida Schuringa (2005), Community work with Roma inclusion - Str. 189

POVZETKI

Slovenski - Str. 193

Angleški - Str. 196

ČLANKI

Nina Mešl

Socialno delo z družino: Uporaba in soustvarjanje znanja v praksi - Str. 1Ključne besede: privzete teorije, teorije v uporabi, refleksivni pristop, delovni odnos, družina

V socialnem delu so teoretska znanja premalo dosledno uporabljena, čeprav lahko pomenijo oporo za ravnanje v kompleksnih praktičnih situacijah. Predpostavko, da kompetentni praktiki po navadi vedo več o svojem delu, kot lahko o tem povedo, lahko prenesemo v socialno delo, a moramo narediti še korak naprej. Potrebujemo znanje in besede, da svoje delo poimenujemo, kajti le tako lahko zagotovimo soudeleženost v procesu dela, ki vodi k dobrim razpletom. Raziskovati moramo smeri, da bi se lahko približali ekspliciranju ravnanja. K temu pripomore tudi predstavljena raziskava o uporabi teoretskega znanja v praksi socialnega dela z družino. Rezultati kažejo na razhajanja med teorijami ravnanja, ki so jih socialne delavke opredelile kot privzete teorije, in njihovimi teorijami v uporabi. Možen korak k bolj eksplicitni opori na teoretske koncepte, k bolj kompetentnemu ravnanju v praksi, je uporaba predstavljenega modela socialnega dela z družino. Model je odprt za izbor različnih konceptov, ki jih v konkretnem praktičnem primeru socialna delavka premišljeno uporabi v praksi – na način, ki bo za družino, njene družinske člane in socialno delavko pomenil soustvarjanje dobrih izidov v vsakokrat izvirnem delovnem projektu pomoči in bo hkrati pripomogel k razvijanju uporabne teorije za prakso socialnega dela z družino.

Federico Farini

Hibridizacija kot posledica novih kulturnih oblik: Udeležba priseljenih mladostnikov, modenskih srednješolcev, v družbenih procesih države gostiteljice - Str. 11Ključne besede: marginalizacija, pogajanje o identiteti, socialni razvoj, integracija, priseljenci

Članek temelji na podatkih, zbranih spomladi 2006 s pomočjo kvalitativnih skupinskih intervjujev, opravljenih z 48 mladoletnimi priseljenci, ki so dijaki srednje šole tehnične ali poslovne usmeritve v Modeni in so bili pred tem vključeni v evropski projekt COMICS. Avtor ugotavlja, da sodelovanje v določenih družbenih procesih v državi gostiteljici ne zahteva samo samoumevnega angažiranja v njenih kulturnih oblikah niti ne predpostavljanja sprejemanja njenih kulturnih simbolov. Družbena participacija je povezana z nenehnimi procesi pogajanj in stapljanj pomenov simbolov in kulturnih oblik v medkulturni komunikaciji. Ker se zdi, da kategorije, kot so »integracija« in »prilagajanje«, zelo poenostavljajo odtenke družbene participacije, želi članek prikazati raznolikost pomenov, pričakovanj in problemov na poti do integracije na način, na katerega so to občutili in tudi sami izrazili mladoletni priseljenci.

Borut Grabrijan

Materinski domovi in varne hiše 17 let po ustanovitvi - Str. 21Ključne besede: javni socialnovarstveni programi, nasilje, družina, nevladne organizacije

V Sloveniji so se materinski domovi znova pojavili po letu 1990. Po več kot 17 letih delovanja programov materinskih domov in varnih hiš, po koncu prvega nacionalnega programa socialnega varstva in na podlagi Resolucije nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2010 je mreža izvajalcev na tem področju skorajda razvita po celotni Sloveniji. S sprejeto resolucijo naj bi materinski domovi in varne hiše po verifikaciji programa postali javni socialnovarstveni programi. Skupno število ležišč v vseh teh programih je bilo v letu 2009 373 ležišč, resolucija pa predvideva 350 mest v mreži materinskih domov in varnih hiš. Indikatorja kvantitete v teh programih sta število ležišč in pokritost navedenih programov po regijah. Na podlagi ocen o številu primerov nasilja nad ženskami ali v družini se v družbi pojavlja stališče, da je navedeno število mest premajhno. Podatki izvajalcev programov varnih hiš in materinskih domov v letu 2007 pa kažejo, da je bila povprečna zasedenost v varnih hišah približno 90-odstotna, v materinskih domovih okoli 80-odstotna. Določene značilnosti (starost, samskost, število otrok) pri uporabnicah v teh programih kažejo še nekatere druge spremembe v primerjavi z uporabnicami na začetku delovanja teh programov.

KNJIŽNA RECENZIJA

Srečo Dragoš

Jelka Škerjanc (2006), Individualno načrtovanje z udejanjanjem ciljev - Str. 33

Goran Lukić

Eilis Lawlor, Helen Kersley, Susan Steed (2009), A Bit Rich: Calculating the real value to society of different professions - Str. 37

Jana Mali

Christine Bryden (2005), Dancing with dementia: My story of living positively with dementia - Str. 41

POROČILO

Melita Leva

Ugotovitev očetovstva za otroka, rojenega v zunajzakonski zvezi, po smrti domnevnega očeta - Str. 43

POROČILO S POTI

Romana Zidar

Druga mednarodna konferenca o socialni ekonomiji - Str. 45

Jana Mali, Živa Gabaj, Polona Germ, Marija Klaric, Maja Štiglic, Silvia Rukmini Tavčar

Intenzivni seminar Evropske mreže šol za socialno delo na področju socialnega dela s starimi ljudmi - Str. 49

Ana Marija Sobočan

Izobraževanje za socialno delo na Kosovu - Str. 53

Barbara Kresal

Seminar o enakem obravnavanju žensk in moških - Str. 57

DOKUMENT

Indeks avtoric in avtorjev v letniku 48 (2009) - Str. 61

POVZETKI

slovenski - Str. 65

angleški - Str. 67