ČLANKI

Vito Flaker

Prostovoljno delo: Delo za druge in zase - Str. 305Ključne besede: delo v senci, neformalni sektor, plačilo, moč.

Prostovoljno delo je iznajdba 20. stoletja in se bistveno razlikuje od dobrodelništva prejšnjih obdobij, saj ne gre več za dejavnost vladajočih elit, temveč za angažirano sodelovanje zlasti mladih pri reševanju nekaterih družbenih problemov. V Sloveniji se je razvilo predvsem kot odgovor na protislovja profesionaliziranega in zbirokratiziranega delovanja institucij na področju družbenih dejavnosti. Dejavnosti, ki jih poimenujemo prostovoljno delo, so različne in imajo več dimenzij. Lahko imajo formalen ali neformalen okvir, lahko so namenjene konkretnim osebam ali abstraktnim prejemnikom pomoči, lahko so organizirane kot ponavljajoče se dejavnosti ali enkratne akcije, lahko jih opravljamo zase ali za druge. Čar prostovoljnega dela je ravno v tem, da je tisto, kar opravljamo za druge, lahko tudi delo zase. Mezdno delo dominira prostovoljnemu delu, čeprav je slednje neplačano, nepoklicno in namenjeno koristi drugih. Vendar ima prostovoljno delo kljub instrumentalnim in utilitarnim razsežnostim tudi estetsko in etično razsežnost, če posreduje v razmerjih moči med strokovnjaki in njihovimi uporabniki.

Jože Ramovš

Prostovoljstvo pri delu z ljudmi in za ljudi - Str. 313Ključne besede: prostovoljstvo, solidarnost, samopomoč, socialni imunski sistem, poklicna higiena.

Članek, ki želi celostno prikazati sodobno socialno prostovoljstvo, izhaja iz avtorjevih spoznanj o socialnoimunskem sistemu samopomoči in solidarnosti; ugotavlja, da je prostovoljstvo specifična sodobna oblika solidarnosti, v veliki meri pa tudi samopomoči. Najprej kritično analizira primernost pojma prostovoljno socialno delo in predlaga njegovo izboljšavo v besedi prostovoljsko socialno delo. Sledi vsebinski prikaz in definiranje sodobnega postmodernega prostovoljstva. Dokaj obširno razčleni nekatere dileme poklicne pomoči ljudem v stiski v luči komplementarnosti prostovoljskega socialnega dela, nato pa patologijo pri delu z ljudmi in za ljudi in poklicno higiensko zaščito pred njo. Sledi prikaz razlogov za sodobno prostovoljstvo. Specifično prostovoljsko organizacijsko paradigmo, ki se razlikuje od profesionalne, prikaže v vseh fazah prostovoljstva: pri pridobivanju prostovoljcev, pri njihovem usposabljanja, izvajanju prostovoljskega dela in akcij ter pri skrbi za ohranjanje prostovoljske kondicije. V zadnjem delu članka je aplikativno prikazanih nekaj spoznanj iz bogate prakse s prostovoljstvom na področju socialne gerontagogike.

Charles A. Elmet

Neformalni oskrbovalci starejših odraslih: Obremenitev oskrbovalcev in prednosti skupin za samopomoč - Str. 323Ključne besede: oskrbovalec, breme, podporne skupine, starejši.

Skrb za oslabele starostnike v veliki večini izvajajo neformalni oskrbovalci, npr. partnerji, hčerke in snahe. Zahteve oskrbovanja lahko pripeljejo k različnim obremenitvam, vključno s telesnimi, psihološkimi oz. čustvenimi, socialnimi in finančnimi. Pokazalo se je, da podporne skupine za neformalne oskrbovalce učinkovito pomagajo oskrbovalcem, da se bolje počutijo, izboljšajo odnose z oskrbovanci, zmanjšajo depresijo in tesnobo in konec koncev zmanjšujejo število hospitalizacij. Podporne skupine lahko vodijo profesionalci ali sami prostovoljci in se lahko osredotočijo na specifične bolezenske procese (npr. Alzheimerjevo bolezen), ali pa so odprte za oskrbovalce starejših ljudi nasploh.

Bojana Mesec

Nova generacija prostovoljcev, ki prihaja - Str. 329Ključne besede: virtualno prostovoljstvo, virtualna identiteta, skupnost, nove tehnologije.

Nova tehnologija in novi načini komuniciranja povezujejo ljudi in organizacije. Z njimi si pridobivamo nova in nova znanja, privzemamo pa tudi nove tehnike in metode, ki so se izkazale za boljše, hitrejše in učinkovitejše. Vendar spremembe terjajo težko delo. Uporaba nove tehnologije zahteva investicijo v opremo, ljudi z znanjem, usposabljanje oziroma izobraževanje in ne nazadnje voljo za napredek. Neprofitne organizacije, javne in zasebne, so zelo skromno in zastarelo opremljene za delo, ki ga opravljajo. Medij (informacijski), ki ga je prav tako prinesla globalizacija, je spremenil delovanje tako profitnih kakor neprofitnih organizacij, vendar so predvsem zaradi pomanjkanja sredstev neprofitne organizacije ta izziv pustile za seboj. Edini način za neprofitne organizacije je torej, da sprejmejo tehnološki izziv na stopnji, ki ga dosega profitna sfera. Z drugimi besedami, neprofitnost mora postati podjetniška v tolikšni meri, da bo lahko s svojo socialno in humano miselnostjo enakopravno komunicirala s profitno naravnano družbo in se odzivala na njene potrebe.

Leonida Kobal

"Zlimam se z ljudmi": Ugotavljanje terapevtskih učinkov pri prostovoljcih z vidika teorije navezanosti - Str. 335Ključne besede: socioterapevtski tabor, prostovoljci, osebnostna rast, stili navezanosti, implicitne odnosne sheme, pozitivni terapevtski premiki.

V članku avtorica prikaže nekaj ugotovitev raziskave o terapevtskih premikih pri prostovoljcih, ki so se udeležili poletnega socioterapevtskega tabora 2000 Društva za psihosocialno pomoč in prostovoljno delo Odmev. V procesu sodelovanja na socioterapevtskem taboru, ki zahteva intenzivno udeleženost v odnosni mreži, se pri posameznikih bolj izrazijo implicitni, nezavedni vzorci vzpostavljanja odnosov večje medosebne bližine, ki jih lahko razlagamo in razlikujemo z vidika Bowlbyjeve teorije navezanosti. Avtorica predstavi vir teorije navezanosti, raziskovanje navezanosti v otroštvu, model stilov navezanosti v odraslosti in pomen teorije navezanosti za pomagajoče poklice. Na empirični ravni ugotavlja, da se pri večini prostovoljcev, glede na njihov prevladujoči stil navezanosti, kažejo pozitivni oz. terapevtski premiki na in po taboru.

Nino Rode, Melita Žontar

Prostovoljci pri delu z zasvojenimi: Primer Centra za odvisnosti Kranj - Str. 355Ključne besede: prostovoljci, družina, prijatelji, terapevt, bivši zasvojenci, sodišča, policija.

Članek opiše delo, položaj in pomen prostovoljcev na Centru za odvisnosti Kranj. Center k obravnavi zasvojenih pristopa interdisciplinarno, kar vpliva tudi na način dela prostovoljcev. Na Centru že od samega nastanka v delo z zasvojenimi vključujejo tudi prostovoljce in imajo z njimi dobre izkušnje. Prostovoljce iščejo zlasti med študenti družboslovnih in humanističnih smeri. Avtorja opišeta postopke izbire prostovoljcev, njihovega usposabljanja in vključevanja v delo z zasvojenimi. V procesu obravnave zasvojenega sodelujejo zasvojeni, starši (družina), prijatelji in znanci, terapevt, bivši zasvojenci, prostovoljci, policija in sodstvo ter drugi akterji. Namen terapevtov in prostovoljcev v tem procesu je spremeniti obnašanje zasvojenega v smer, ki vodi od zasvojenosti z drogami. V raziskavi, ki smo jo opravili na Centru za odvisnosti Kranj, smo poskusili ugotoviti, kako prostovoljci in terapevti opredeljujejo vlogo posameznih akterjev v procesu odvajanja od drog. Raziskava je pokazala, da zaradi specifičnosti položaja prostovoljcev obstajajo razlike med prostovoljci in terapevti, ki pa se kažejo zlasti v pomenu, ki ga skupini pripisujeta posameznim akterjem.

Nika Cigoj Kuzma

Prostovoljno delo študentov Visoke šole za socialno delo (VŠSD) - Str. 363Ključne besede: socialno delo, študentje, izobraževanje, metode socialnega dela, prostovoljno delo, praksa.

Naloga VŠSD je skrb za stalen razvoj stroke in spremljanje trendov v stroki socialnega dela in socialnega varstva v svetu ter prenos novih konceptov in metod dela v prakso. Izvaja jo med drugim s pomočjo prakse. Pri praksi sodelujejo mentorji Visoke šole za socialno delo in svetovalci na učnih bazah, ki so socialni delavci. Vsi sodelujoči so v medsebojnih interakcijah, se povezujejo, delujejo kot kompleksen sistem za skupno uresničevanje cilja - povezovanje teorije in prakse. Prispevek podaja oceno izvajanja prakse v šolskem letu 2000/2001, ki je nastala na osnovi obdelave vprašalnikov, ki so bili razdeljeni vsem udeleženim v praksi: študentom, mentorjem in svetovalcem.

POROČILI

Ines Kokalj

Prostovoljno delo na področju socialnega varstva - Str. 369

Nika Cigoj Kuzma, Ines Kokalj

Projekti društva Boetika - Str. 373

NEKROLOG

David Brandon (1941-2001) - Str. 377

POVZETKI

Slovenski - Str. 381

Angleški - Str. 384

ČLANKI

Nešo Stojanović, Mojca Pettauer

Samomorilnost in mladi: Delo s suicidalno stranko - Str. 249Ključne besede: samomor, avtoagresivnost, družinska psihodinamika.

Da bi bolje razumeli suicidalno vedenje in ga lažje prepoznavali pri ljudeh, moramo poznati smernice, ki kažejo na samomorilne misli, poskus samomora ali samo dejanje. Strokovni delavci se pri svojem delu pogosto srečujejo s tovrstno problematiko, vendar pa se vedno znova vprašajo, ali so dovolj usposobljeni, da lahko z različnimi profesionalnimi ravnanji ponudijo kvalitetno pomoč. Razmišljanje o samomoru v adolescenci ima še večje razsežnosti, saj je povezano z obdobjem, v katerem je mladostnikova občutljivost in ranljivost največja. Ko se srečamo s suicidalno stranko, je pomembno vedeti, da ta želi tudi živeti in ne samo umreti, saj gre za razpoloženjsko konfliktno stanje, ko želi človek istočasno živeti in umreti. Zato je informiranost in ozaveščenost o tem pojavu še toliko pomembnejša, saj lahko prav ustrezno prepoznavanje in učinkovito postopanje bistveno zmanjšajo suicidalno tveganje.

Tomo Dadič

Šport kot sredstvo bogatitve in način življenja oseb s posebnimi potrebami v Obalnem varstveno delovnem centru - Str. 255Ključne besede: šport, normalizacija, destigmatizacija, samopreseganje, večdimenzionalnost človeka.

Prispevek opisuje športne dejavnosti, ki se izvajajo v Obalnem varstveno delovnem centru in njihov pomen na življenje uporabnikov. Poudarek v prispevku je na obravnavanju problematike v lokalnem obalnem okolju in vplivu športa na izboljšanje kvalitete življenja uporabnikov. V prispevku je zajeta desetletna izkušnja delovanja na področju športa v Obalnem varstveno delovnem centru. Delovanje je razdeljeno na tri področja: sodelovanje v gibanju Specialne Olimpiade, vključevanje uporabnikov v Skupine mladih za zdravo življenje in dobre medčloveške odnose in trening juda za osebe s posebnimi potrebami, ki na Obali poteka že sedmo sezono. Rezultati avtorjeve raziskave kažejo, da je šport dejavnost, ki prispeva k bogatitvi življenja uporabnikov. Socialno delo kot stroka pa ima v rokah orodje, ki je uporabljeno manj, kot bi lahko bilo. Po drugi strani pa imajo socialnodelavski pojmi svoje legitimno mesto tudi v obravnavanju športne problematike.

Urban Kordeš, Helena Jeriček

Komunikacija kot spiralno približevanje - Str. 275Ključne besede: komunikacija, netrivialni sistemi, sprememba.

Na začetku prispevka je predstavljen prevladujoč triadni model znanstvenega dojemanja: vzrok—(prenosna funkcija)—posledica, ki pa se je z raziskovanjem kognitivnih in spoznavnih procesov izkazal za nezadostnega. Avtorja ob primeru komunikacije razmišljata o razlikah v raziskovanju trivialnih in netrivialnih sistemov. Sprašujeta se, kako lahko komunikacijo obravnavamo kot stalen proces nenehnega porajanja udeleženčevega sveta. Ob tem predlagata pogled na komunikacijo z vidika nevrofiziološke teorije in Batesonove definicije informacije kot razlike, ki povzroča razliko. Obdelata tudi dva po njunem mnenju prevladujoča načina komuniciranja (ki pelje v ožanje oziroma utrjevanje sveta ali v širjenje sveta) in njune značilnosti. Ob tem predlagata nekatere smernice, ki vodijo h komunikaciji kot sprožilcu sprememb fiksiranih vzorcev komunikacije in s tem kognicije, oziroma, k širjenju sveta. Avtorja predstavita obe fazi in glavne premike spiralnega približevanja, ki odpira pot komuniciranju, pri katerem je poudarek na spreminjanju in raziskovanje sebe in ne drugega.

KNJIŽNA RECENZIJA

Rezka Osredkar

Darja Zaviršek (2000), Hendikep kot kulturna travma. Ljubljana: Založba /* cf. - Str. 289

POVZETKI

Slovenski - Str. 301

Angleški - Str. 303

ČLANKI

Vito Flaker

Intervju kot umetnost spoznavanja: Etnometodološke beležke o tem, kako strokovnjaki spoznavajo uporabnike - Str. 77Ključne besede: intervju, pogovor, etnometodologija, vsakdanje življenje, kritična psihologija, intimnost.

Ob predpostavki, da običajna matrica spoznavanja ljudi v strokah, ki se ukvarjajo s človeško stisko, vodi v zaznavanje uporabnikov različnih služb kot nemočnih, stigmatiziranih, nemoralnih, smo zastavili etnometodološki eksperiment. Ta je najprej izvabil vprašanja, ki jih sprašujemo v socialnem delu. Ta vprašanja vzpostavljajo okvir, ki sicer temelji na prijaznosti, a je institucionalen, predvsem pa se poleg spoznavanja usmerja v probleme in jih individualizira. Ko so ljudje ista vprašanja postavili svojim vrstnikom in v vsakdanjih okoljih (na ulici, v lokalih, postajah ipd.), so postala ta vprašanja neustrezna in nevljudna. Ko smo opazovali različne procese, kako ohraniti vsakdanji kontekst pogovora ali kako so ljudje pristajali na vlogo stranke, smo lahko analizirali in primerjali razlike med dvema okviroma. Strokovni okvir pogovorov producira probleme, se osredotoča na pomanjkljivost sogovornikov in od njih pričakuje žalostne zgodbe. Delitev vlog je apriori asimetrična, stranka je podrejena in odvisna, strokovnjak se trudi od nje razlikovati in se ograditi. Odnos temelji na uslužnostnem, popravljalskem modelu, dogaja se v institucionalnih prostorih. Pogovor poteka kot pripovedovanje zgodb, predmet je vnaprej določen, pogovor pa redukcionističen, saj se vedno znova vrača k določeni temi. Odgovornost se individualizira, ton pogovora je uraden, v intimnost se vstopa vsiljivo, z garancijo poklicne molčečnosti. V okvirih vsakdanjih pogovorov poskušamo graditi osebne in socialne zemljevide, osredotočeni smo na vrline, poslušamo vesele, uspešne in zabavne zgodbe, delitve vlog je v načelu simetrična in počiva na predpostavki enakopravnosti in vzajemnosti, ki jih vežejo čustva zaupanja in zarote. Osnova je krošnjarski ali rapsodski model, dogaja se v javnih ali domači površinah, pogovor pa poteka kot razdrobljena mreža izmenjav, je odprt in se lahko avtopoetično širi, je asociativen, pomembni so prehodni predmeti in poteka kot sprehajanje s teme na temo. Odgovornost je kolektivna, ton neuraden, intimnost vpeljana z zapeljevanjem, varujejo jo zaupanje in zarota. Za spoznavanje ljudi je okvir vsakdanjega pogovora gotovo superioren in bi ga bilo priporočljivo uporabljati tudi v strokovnih intervencijah. Zato sklenemo z možno sintezo tega okvira z ustreznimi strokovnimi spretnostmi in etičnimi pravili.

Vera Grebenc

Ekspertiza na podlagi izkušnje in prepovedana vrednost v pripovedih uživalcev drog - Str. 105Ključne besede: zgodbe uživalcev drog, metafore, praktično znanje, prepovedano znanje.

Avtorica v prispevku predstavi značilnosti pogovorov, v katerih kot pripovedovalci nastopajo uživalci drog. Zanima jo vsebina teh pogovorov in jezik, ki se uporablja v njih, pri čemer upošteva širši družbeni kontekst, ki vpliva na oblikovanje socialnih reprezentacij o drogah, ki krožijo kot modeli pojasnjevanja vsakdanjega življenja uživalcev drog. Pripovedi uživalcev drog analizira tudi z vidika posebnega znanja, ki se kot ekspertno znanje akumulira v subkulturah uživalcev in med njimi kroži skoz pripovedovanje zgodb, ob tem pa zaradi prohibicije drog pridobi status prepovedanega znanja.

Mojca Urek

Življenjske zgodbe in njihov pomen: Nekaj izhodišč za preučevanje pripovedovanja zgodb v socialnem delu - Str. 119Ključne besede: duševno zdravje v skupnosti, narativna teorija, pripovedovanje zgodb, biografska metoda, dokumentacija v socialnem delu.

Članek opisuje značilnosti in pomen pripovedovanja zgodb ter nakaže nekatera teoretska izhodišča in možne smeri preučevanja pripovedovanja zgodb v socialnem delu. Pripovedi vključujejo konstrukcijo in izražanje pomena, kar je bistvena človekova dejavnost. So pomembne strukture produkcije pomena, zato kaže v praksi pripovedi ohranjati ter spoštovati načine konstrukcije pomena respondentov. Za zgodbe v socialnem delu, kot tudi za zgodbe nasploh, so pomembne vsaj tri značilnosti pripovedovanja: družbena konstrukcija zgodb, interpretativnost procesov in razmerja moči, v katera so ujete zgodbe. V članku so vse tri značilnosti tematizirane s pomočjo širokega spektra teorij in konceptov (literarne teorije, socioloških teorij, socialnopsiholoških itn.), ki so relevantne za področje naracij in z različnimi aplikacijami tudi za teorijo in prakso socialnega dela.

Vera Grebenc

Ponesrečeni pobegi ujetnikov biografij - Str. 151Ključne besede: avtobiografske pripovedi, identitetni projekt, standardizirana in institucionalizirana biografija.

Individualizacija življenjskih situacij pomeni, da so biografije postale "samorefleksivne", družbeno predpisana biografija je preoblikovana v biografijo, ki je samoustvarjena in se nadaljuje v smeri samoustvarjanja. Toda mnoštvo različnih zgodb, ki naj bi jih imela na voljo posameznik in posameznica kot variante različnih avtobiografij, se izkaže kot navidezno. Ko dogodke uvrstimo kot zgodbe v naše biografske spise, se izkaže, da so ponavadi scenariji potekov še kako dodelani, pa tudi predpisani. Opirajo se na koncepte "visoke realnosti", ki jo podpirajo predpisane biografije, v katerih so karierne točke določene glede na standardizirana življenjska obdobja in na njih vezana institucionalna pričakovanja.

Blaž Mesec, Sanja Kaube

Doživljanje bolnikov s kolostomo z vidika teorije Corbinove in Straussa o urejanju kronične bolezni - Str. 159Ključne besede: vsakdanje življenje s kronično boleznijo, kvalitativna analiza, biografija.

Predstavljena kvalitativna analiza sedmih intervjujev bolnikov s kolostomo temelji na pojmih teorije o urejanju kronične bolezni po Corbinovi in Straussu in odkriva naslednje značilnosti njihovega doživljanja. Prva je biografska perspektiva, saj pomenita tako bolezen (rak črevesa) kot tudi operacija z dogajanjem pred njo in po njej in z njeno posledico, stomo, kritičen poseg v življenje. Dogajanje v bolnišnici marsikdo doživi travmatično zaradi nasprotja med tehnizirano vsakdanjostjo bolnišničnega obrata in bivanjsko izpostavljenostjo pacienta. Opazna je razlika med usodnostnim in pragmatičnim doživljanjem travme, med neprebolenim objokovanjem osebne usode in praktičnim urejanjem življenja s stomo. Prav potreba po negi stome in uvedbi posebnega življenjskega režima prispevata k pragmatičnemu odnosu in sprijaznjenju. Opazimo tudi velike razlike med pacienti v stopnji njihovega sprejemanja življenja s stomo. Kot zelo pomembno pri adaptaciji na novo življenjsko okoliščino poudarjajo pacienti podporo svojcev in društva za samopomoč. Pojmi teorije Corbinove in Straussa se zde primerni za opis doživljanja pacientov v tem primeru.

Mateja Sedmak

Avto/biografska metoda pri proučevanju etnično mešanih zakonskih zvez - Str. 181Ključne besede: avto/biografska metoda, kvalitativne metode, etnično mešane zakonske zveze, metodologija, sociologija.

V zgodovini raziskovalnega soočanja z etnično mešanimi zakonskimi zvezami prevladujejo študije makro nivoja, t. j., raziskovanje (med)skupinskih in medetničnih odnosov (proučevanje medskupinske socialne bližine/distance, odnosov med dominantnimi in subordiniranimi etnijami, priseljeniškimi in avtohtonimi skupinami itn.), pri čemer prevladujejo kvantitativne tehnike raziskovanja s posebnim poudarkom na statističnih in demografskih prezentacijah incidence "mešanih zakonov". V socioloških študijah, posvečenih obravnavi etničnih vprašanj, pa evidentno primanjkuje kvalitativnega raziskovanja fenomena interetničnih zvez s posebnim poudarkom na (inter)personalnem nivoju, torej mikro raven raziskovalnega zanimanja. Namen pričujočega prispevka je predstaviti metodološko-epistemološke prednosti avto/biografskega pristopa pri proučevanju intimnih, interpersonalnih odnosov in subtilne družinske mikroklime. Zaradi temeljnih značilnosti (fleksibilnost, subjektivnost, procesnost, kontekstualnost itn.), ki odlikujejo ta kvalitativni metodološki pristop, se je kolekcija avto/biografskih pripovedi izkazala kot posebno učinkovit spoznavni pripomoček pri proučevanju fenomena etnično mešanih zakonskih zvez kot specifične oblike medkulturnega soočanja na interpersonalni (mikro)ravni partnerskega in družinskega življenja.

Christopher Hall

Pripoved (Naracija) in socialno delo: Nekaj o teoriji, analizi in praksi - Str. 191Ključne besede: narativna analiza, izvedba pripovedi, socialna interakcija, pripovedništvo v socialnem delu.

Avtor prikaže strukturalistično, postmodernistično in socialnointerakcijsko teorijo pripovedništva. Osredotoči se na prijeme, ki upoštevajo način pripovedovanja zgodb v vsakdanjih socialnih interakcijah in z različnimi besedili iz socialnega dela prikaže ključne koncepte narativne analize. S predpostavko, da je pripovedništvo neizbežno prisotno v vsakdanjih interakcijah med socialnimi delavci, uporabniki in drugimi strokovnjaki, predstavi analizo naracij kot močno in občutljivo analitično sredstvo. S študijem podrobnosti govora in pisanja v socialnem delu pogledamo, kako se metode pripovedovanja zgodb razvijejo strateško in retorično in kako to vpliva na delo. Avtor razvije diskusijo o tem, kako pripovedni pristopi oblikujejo prakso socialnega dela.

Milko Poštrak

Antropološki zorni kot - Str. 207Ključne besede: subjekt, kultura, antropologija, fenomenologija, antropološki zorni kot, intersubjektivnost, hermenevtika.

Antropologi so se doslej največ ukvarjali z raznolikostjo človeških kulturnih praks, zato avtor navaja kratek povzetek zgodovine antropologije, od "popotnih zgodb" devetnajstega stoletja prek "znanstvene zastavitve" v prvi polovici dvajsetega stoletja do "kritičnega prevrednotenja" v antropologiji od sedemdesetih let naprej. Avtorja je zanimalo tudi, ali so se antropologi v času prevrednotenja antropologije v zadnjih desetletjih kakor koli navezovali na Husserlovo fenomenologijo. Avtor meni, da neposrednih navezav ne najdemo, posredno pa jih lahko odkrivamo v pristopih, kakršnega predstavlja Clifford Geertz s svojo zahtevo po "pogledu iz domačinskega zornega kota". Tu lahko iščemo nadaljnje povezave s hermenevtiko, lingvistiko in komunikacijskimi teorijami.

ESEJ

Tanja Lamovec

Življenje vsakega človeka je vredno romana - Str. 231

KNJIŽNA RECENZIJA

Mojca Urek

Christopher Hall (1997), Social Work as Narrative: Storytelling and Persuasion in Professional Texts. Aldershot: Ashgate (273 str.) - Str. 237

POVZETKI

Slovenski - Str. 243

Angleški - Str. 246

ČLANKI

Andreja Kavar Vidmar

Socialna varnost v Evropski zvezi - Str. 3Ključne besede: socialna varnost, Evropska unija, pravo EU.

Prispevek podaja oris razvoja in pravne ureditve Evropske zveze (EU) od Rimske pogodbe do vrha v Nici. Prikazani so najvažnejši pravni viri, ki se nanašajo na socialno varnost v EU, ter njihov vpliv na sisteme socialne varnosti v državah kandidatkah, posebej v Sloveniji. V EU ne obstaja pravno zavezujoč nadnacionalni sistem socialne varnosti. Harmonizacija socialne varnosti je predvsem posledica ekonomskih ciljev EU.

Srečo Dragoš

Politizacija Rimskokatoliške cerkve - Str. 13Ključne besede: krščanstvo, religija, cerkev, klerikalizem, kulturni boj, politika, volitve.

Ker je krščanstvo med vsemi religijami najbolj prozelitsko naravnano, med njegovimi variantami pa je taka zlasti katoliška vera, se pojavlja vprašanje o odnosu med katoliško dejavnostjo in drugimi vrstami (načini, področji) delovanja, ki ne temeljijo na veri. Kako Rimskokatoliška cerkev pri nas razume ta problem in kako nanj odgovarja? V raziskavi, predstavljeni v tem prispevku, je analizirana navzočnost Rimskokatoliške cerkve v največjih medijih množičnega obveščanja na Slovenskem v času predvolilnega boja za parlamentarne volitve ob koncu prejšnjega leta. Pokazalo se je, da so izrazito v ospredju (tako po zaslugi cerkvenih akterjev kot nekaterih političnih strank) naslednje teme: odnos med vero in politiko, vprašanje verske oskrbe v vojski, vprašanje verskih vsebin v javnem šolstvu in odnos RKC do tiskanih in elektronskih medijev. V sklepu tega prispevka so povzeta opozorila v zvezi s cerkveno strategijo, v zvezi z ravnanjem političnih strank in v zvezi s politično kulturo na Slovenskem, kjer je v zadnjem desetletju prišlo do pomembnih premikov z mogočimi negativnimi posledicami za krščanstvo in za celotno družbo.

Tanja Lamovec

Uporabniška iniciativa in država - Str. 29Ključne besede: zagovorništvo, duševno zdravje v skupnosti, zakonodaja, usposabljanje uporabnikov psihiatrije.

Avtorica predstavi različne oblike zagovorništva, kakor so se razvijale pri nas (vrstniško in kolektivno zagovorništvo in samozagovorništvo), in svoje aktivnosti na tem področju, zlasti v okviru organizacije uporabnikov psihiatrije Paradoks. Opiše tudi najpogostejše probleme uporabnikov in oblike njihovega reševanja v okviru zagovorništva, hkrati pa opozarja na še nerešena vprašanja v razmerju uporabniki-država, kamor sodi poleg finančnih vprašanj tudi in še zlasti vprašanje (ne)ustrezne zakonodaje.

Jasna Cajnko

Ali so socialni delavci ogroženi? - Str. 37Ključne besede: socialno delo, center za socialno delo, poklicna identiteta, razvoj profesije.

Avtorica podaja svoj pogled na potrebna znanja in potrebno profesionalno usmerjenost zaposlenih na centrih za socialno delo. Razmišlja o tem, ali socialni delavci izgubljajo svojo identiteto, če nadaljujejo svoje izobraževanje na področju drugih, čeprav podobnih in sorodnih strok, in kaj pomeni to dejstvo za razvoj socialnega dela.

Tanja Cink

Stres kot funkcija kulture - Str. 43Ključne besede: stres, stresorji, organizacijska kultura.

Stres na delovnem mestu je dejavnik, ki lahko kaže tudi na kvaliteto delovnega življenja in življenja nasploh. Če ta zaposlenim ni zagotovljena, obstaja velika nevarnost nezmožnosti prilagajanja zaposlenih na zahteve in negativnega razpoloženja do organizacije. Tako ne moremo več govoriti o povezovalnem ali identifikacijskem faktorju zaposlenih z organizacijo (organizacijski kulturi) in ogrožen je nadaljnji razvoj in obstoj organizacije. Iz tega izhaja, da je naloga sleherne organizacije razvijati orodja, ki bodo rabila ohranjanju take higiene dela, ki zaposlenih ne bo ogrožala, temveč bo vir zadovoljstva. Namreč, zadovoljevanje potreb zaposlenih je ključ uspeha vsake organizacije in zelo pomembna opredelitev širšega sistema organizacijske kulture.

POROČILO

Natalija Jeseničnik, Urša Slatenšek

Mednarodna delavnica evropske akademije za epilepsijo - Str. 59

INDEKS

Letnik 39 (2000) - Str. 65

POVZETKI

Slovenski - Str. 69

Angleški - Str. 71

POPRAVEK

Popravek - Str. 73

V prejšnji številki Socialnega dela (letnik 39, številka 6) je pri raziskovalnem poročilu Darje Zaviršek in Jelke Škerjanc z naslovom »Analiza položaja izključenih družbenih skupin v Sloveniji in predlogi za zmanjšanje njihove izključenosti v sistemu socialnega varstva« izostalo tole pojasnilo: Naloga je bila opravljena v okviru programa Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo za leto 1998. Objavo je dovolilo Ministrstvo RS za delo, družino in socialne zadeve kot končni uporabnik rezultatov.