PREDGOVOR

Srečo Dragoš, Blaž Mesec

Urednikov predgovor - Str. 1

ČLANKI

Blaž Mesec, Srečo Dragoš

Taksonomija oblik neformalne pomoči - Str. 5

Zaradi terminološke jasnosti, zaradi pomembnosti področja neformalnih pomoči (v "naravnih" okoljih) in v raziskovalne namene predstavljata avtorja taksonomijo neformalne pomoči, kakršno sta izdelala na podlagi empirično zbranih podatkov z intervjuji, ki so jih opravile študentke VŠSD. Glavna kriterija predlagane taksonomije sta ustaljenost (normiranost) neformalnih pomoči in širina socialnega kroga, na katerega se ta ustaljenost nanaša. To taksonomijo v nadaljevanju primerjata z Webrovo tipologijo socialnih delovanj in z delitvijo družbenih dejavnosti po posameznih sektorjih (z vidika sistema blaginje). S to primerjavo opozarjata na razlike pri rabi raznovrstnih klasifikacij, zlasti glede razloga njihovega nastanka, glede predmeta, na katerega' se nanašajo, glede kriterijev, ki jih uporabljajo, in glede namenov, ki si jih zastavljajo. Razlikovanje na tej ravni je pogoj za njihovo koristnost v socialnem delu.

Bernard Stritih

Iskanje novih možnosti pri reševanju kompleksnih osebnih in socialnih problemov - Str. 19

Avtor opozarja, da se je v zvezi z reševanjem osebnih ter socialnih problemov ljudi nujno odvrniti od tradicionalne epistemologije k načelom nove (nelinijske) epistemologije, tj., k načinu dela, pri katerem se zavestno odpovemo temu, da bi neki ekspert enoznačno definiral problem, stalno preverjamo konsenz med izvajalcem in prejemnikom pomoči, upoštevamo samopodobo prejemnika ter njegov odnosni sistem, pričakujemo nepričakovane zaplete oz. se odpovedujemo vsemu tistemu, kar vodi v vseobvladljivo (vsepredvidljivo) modernistično konstrukcijo "trde realnosti". Razliko med starim in novim pristopom k izvajanju pomoči avtor ponazori s tremi možnimi modeli reševanja problemov, ki so kontinuum med tradicionalno ter sistemsko paradigmo človeške pomoči in omogočajo procese avtopoeze, avtonomije in avtoreferenčnosti.

Vito Flaker

Duševno zdravje in socialno delo - Str. 29

Avtor najprej strnjeno prikaže zgodovinski razvoj obravnavanja duševnega zdravja in norosti, kot je potekal pri nas od 16. stoletja pa do danes, iz česar je razvidna kontinuiteta zapiranja in izločanja, ki je ostala osnovna značilnost dela z obrobno in deviantno populacijo. V zvezi s področjem duševnega zdravja navede tri pristope (medikalizacija, upravljanje rizika, psihologizacija normalnosti), ki so pomembni tudi iz vidika socialnega dela. Poda okviren pregled zakonodaje v zvezi s tem področjem, prikaže statistične podatke o številu bolnišnic na Slovenskem, o poklicni strukturi zaposlenih, o pogostosti evidentiranih duševnih motenj, o razpredenosti organizacijske mreže itn., na koncu pa opozori na nekatere probleme in protislovja nadaljnega razvoja psihiatričnih ter socialnih služb sploh.

Darja Zaviršek

Nasilje kot del intimnosti, spolne zlorabe otrok in posilstva - Str. 41

Članek sestavljajo tri področja, ki so v teoriji in v praksi socialnega dela premalo upoštevana: področje nasilja nad ženskami in otroci v družini, spolne zlorabe otrok in posilstva. Povzročitelji omenjenih oblik nasilja so praviloma moški, kar dokazuje, da tako v družini kot v širši družbi položaj moških in žensk ni enak. Socialno delo v Sloveniji tega dejstva praviloma ne upošteva, kar se kaže že v tem, da obravnava nasilje predvsem znotraj družinske problematike in ne tudi ločeno od nje. Avtorica predstavi nove načine reševanja teh problemov: zavetišča za pretepene ženske in otroke, delo z mrežami v primeru spolnih zlorab otroka, svetovalnice za posiljene ženske, mrežo zagovorniških služb za ženske ipd. Značilnost vseh teh služb je, da upoštevajo razlike med spoloma in neenake možnosti, ki jih imajo ženske in moški v vsakdanjem življenju. Gre za socialno delo, ki upošteva govorice spolov in je pozorno na drugačnosti in na razlike med nekoč homogeno definiranimi skupinami ljudi.

Bernard Stritih

Socialno delo z ljudmi, ki imajo probleme v zvezi z alkoholom - Str. 71

Namen prispevka je razlikovati medicinsko oz. psihiatrično delo z alkoholiki od pristopov, ki jih pri tem uporablja socialno delo. Avtor razloži etiologijo alkoholne odvisnosti s pomočjo mehanizma "povratne sprege" (G. Bateson), s tem povezane socialne vidike reševanja problemov pa pojasni s sistemsko teorijo in teorijo iger (E. Berne). Prednost sistemskega pristopa (za socialno delo) je v tem, da zanj enota preživetja ni individuum, ampak skupina, glavni problemi odvisnosti pa niso kemični ali fiziološki, temveč interakcijski - s scenarijem igre "alkoholik" pojasnjuje strukturo komunikacij in vlog, kakršna se oblikuje na podlagi zunanjih ali notranjih sistemskih (socialnih, osebnih) impulzov ali motenj in ki praviloma privede do ekscesnih pojavov. Iz teh izhodišč so v nadaljevanju predstavljane pomembnejše tuje raziskave, katerih ugotovitve avtor poveže s prikazom konkretnih tehnik socialnega dela na tem področju.

Andreja Kavar Vidmar

Brezposelnost - Str. 99

Po uvodni pojasnitvi pojma in vrst brezposelnosti navede avtorica definicijo brezposelne osebe, njeno opredelitev po Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ter statistični prikaz tega problema. Na podlagi 41 intervjujev z brezposelnimi nakaže njihov položaj in splošne značilnosti brezposelnih, izpostavi posebno ogrožene skupine in navaja njihovo lastno videnje tega problema z materialnega, emocionalnega in odnosnega vidika. Kar zadeva aktivnost brezposelnih pri reševanju problema, so prikazana njihova pričakovanja od zavoda za zaposlovanje in njihovo lastno iskanje zaposlitve ter različnih del, v tej zvezi pa tudi dejavnost centrov za socialno delo. Na koncu avtorica povzame probleme in izpostavi perspektive reševanja brezposelnosti, zlasti z vidika socialnega dela.

Andreja Kavar Vidmar

Republiški zavod za zaposlovanje - Str. 117

Avtorica najprej poda kratek pregled zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti v Sloveniji in navede pravno ureditev tega področja. V nadaljevanju prikaže naloge Republiškega zavoda za zaposlovanje - posredovanje zaposlitve in dela, dajatve in storitve za primer brezposelnosti, politiko zaposlovanja, javna dela, štipendiranje - ter opiše potek in način dela z brezposelnimi. Prikaz sklene z opisom organizacijske mreže in kadrovske strukture tega zavoda oz. njegovih območnih enot in izpostav, na koncu pa izpostavi probleme in perspektive take organiziranosti - zlasti potrebo po socialnem delu v zvezi z brezposelnostjo. To sicer ni v pristojnosti Republiškega zavoda, je pa na tem področju ta dejavnost nujna in jo lahko razvijejo druge (obstoječe) socialne ustanove.

Nada Turnšek

Socialne funkcije vrtcev - Str. 129

Avtorica pregleda koncept podružbljanja vzgoje in varstva predšolskih otrok (kot osrednjega socialnopolitičnega cilja ter ideološke norme preteklega režima) glede na kriterije dosežene socialne enakosti, ki so razvidni (a) iz deleža vključenosti otrok v te ustanove, (b) iz dostopnosti vrtcev predšolskim otrokom ne glede na (ne)razvitost, (ne)urbaniziranost, (ne)zaposlenost regij, iz katerih prihajajo, (c) iz vključevanja otrok ne glede na socialne karakteristike njihovih družin. Na podlagi statističnih podatkov izpostavi krizo tega modela, ki je skušal doseči cilje zlasti s širitvijo mreže vrtcev, kar je posredno doseglo nasprotne učinke. Rešitve vidi avtorica na dveh ravneh: v demokratizaciji na makro ravni (pluralni model sektorjev) in zlasti v spremembah na mikro ravni (med udeleženci varstva v ustanovah).

Pavla Rapoša Tanjšek

Skupnostno socialno delo in skupnostna usmeritev v praksi socialnega dela - Str. 139

V prvem delu prispevka je opozorjeno na prenos reševanja socialnih problemov z državnega na lokalni nivo ter vzporedno s tem na vse večji pomen skupnega življenjskega okolja (oz. sveta) za skupnostno metodo v socialnem delu. V tej zvezi avtorica pokaže na razlike med skupnostnim delom in skupnostnim pristopom, kot tudi med organiziranjem skupnosti, skupnostnim planiranjem in skupnostno akcijo. V drugem delu podaja pregled razvoja socialnega skupnostnega dela v Sloveniji in njegove perspektive v novem (pluralnem) sistemu socialne blaginje, tretji del pa razvršča obstoječe oblike skupnostnega dela pri nas z vidika nekaj značilnih kategorij (glede na problemsko področje oz. populacijo, glede na način organiziranosti, institucionalnost ter alternativnost projektov ipd.) ter prikaže dejavnost centrov za socialno delo v te vrste dejavnostih.

Srečo Dragoš

Vprašanje klošarjev - Str. 153

Po uvodni opredelitvi pojma "klošar" poda avtor kratek zgodovinski pregled tega pojava, s poudarkom na njegovi pravno-normativni reguliranosti za slovensko področje od konca prejšnjega stoletja do danes. Temu sledi opis ljubljanskega Zavetišča za brezdomce, ustanovljenega v okviru Centra za socialno delo (Ljubljana Center) leta 1989. Dejavnosti Zavetišča so prikazane z vidika uspešnosti in učinkovitosti: medtem ko je učinkovitost zelo dobra, je uspešnost komaj še zadovoljiva. Na koncu so prikazani podatki o razširjenosti te problematike po Sloveniji (izven Ljubljane), kakor jo vidijo na Centrih za socialno delo. Iz podatkov (dobljenih v razgovorih s ključnimi delavci in delavkami na Centrih) je razvidno, da obseg klošarstva ni zaskrbljujoče velik, da pa je dejavnost CSD v zvezi s tem enolična.

Srečo Dragoš

Karitas na Slovenskem - Str. 163

Naslovna tema je obravnavana na dveh ravneh, načelno in glede na socialne koncepte, kakršni se pojavljajo v novejši slovenski zgodovini. Zato se avtor v prvem delu prispevka loteva vprašanja, kaj karitas izvorno sploh pomeni za krščansko vero, na kakšni etiki temelji, kakšen je njegov socialnozgodovinski pomen in kakšna je vloga karitasa z vidika današnjih družbenih razmer. V drugem delu pa gre za prikaz različnih konceptov o urejenosti celotne družbe, kakor so jih (od konca prejšnjega stoletja) formulirali vidnejši slovenski katoliški avtoiji. Avtor primerja poudarek, ki so ga ti akterji v okviru svojih konceptov pripisovali karitasu, s tem, kako obravnavajo druga pomembna področja, iz te primerjave pa se pokaže, da družbena vloga karitasa ne more biti sporna zaradi njegove teleologične usmerjenosti, pač pa so sporni socialno-politični koncepti, ki karitasu pripisujejo neustrezne družbene funkcije.

Tone Kikelj, Darinka Piskule, Nives Potočnik

Cerkvena dobrodelnost na Slovenskem 1991 - Str. 199

Podana je podrobna evidenca razvejane dobrodelnosti cerkva na Slovenskem in zgoščen opis njihovih posameznih dejavnosti in organizacijskih oblik. Avtor najprej prikaže zgodovino cerkvene dobrodelnosti pri nas, potem pa navede organizacijske oblike te dejavnosti v novejšem času (1991). Opozori na raznovrstnost karitativnih dejavnosti v okviru katoliške cerkve, na podobne dejavnosti, ki jih izvajajo druge verske skupnosti v Ljubljani, in na navzočnost mednarodnih karitativnih dejavnosti v slovenskem prostoru. Pri vsaki od teh oblik so podani osnovni podatki o njihovi vsebinski usmerjenosti, času nastanka in razširjenosti, na koncu pa so navedeni viri, ki dejavnosti podrobneje opisujejo.

POVZETKI

Slovenski - Str. 225

Angleški - Str. 229

UVODNIK

Tanja Lamovec

Beseda urednice - Str. 3

UVOD V TEMATSKO ŠTEVILKO

Vito Flaker

Advocatus diaboli? - Str. 5

ČLANKI

Janek Musek

Človekove pravice in duševno zdravje - Str. 11

Tanja Lamovec

Sociološki problem izključevanja: avtoriteta, moč in regres - Str. 14

Tanja Lamovec

Provizorično bivanje: doživetje totalne institucije - Str. 17

PRILOGI

Ritual degradacije - Str. 25

Simptomi duševnega zdravja ali kako se najhitreje rešiš norišnice - Str. 26

ČLANKI

Tanja Lamovec, Barbara Čufer

Oblike in razvoj zagovorništva v svetu - Str. 27

Tanja Lamovec, Vito Flaker

Ali v Sloveniji potrebujemo zagovorništvo? - Str. 31

Tanja Lamovec, Vito Flaker

Zagovorništvo v akciji - proces emancipacije - Str. 39

Tilka Kren

"Rešitelj", ki ne preganja svoje "žrtve" - Str. 52

PRILOGA

"Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnji dnovi" - Str. 56

ČLANKI

Tanja Lamovec

Ali je shizofrenija ozdravljiva? - Str. 57

Tanja Lamovec, Vito Flaker

Kaj je duševna bolezen? - Str. 87

Tanja Lamovec, Teodor Šučur

Kako premagati psihozo (zapiski J. Percevala, 1803- 1876) - Str. 93

Teodor Šučur

Kaj je drugačnost? - Str. 108

PREVODA

Igor Spreizer, Martina Štirn

Vrnitev v stanje pred "duševno boleznijo": sodelovanje z družino - Str. 117

Žele Despotovič:

Ali je odvisnost od psihotropičnih substanc (psihofarmakov) resnično potrebna? - Str. 124

PRILOGA

Kaj pomeni biti duševni bolnik? - Str. 134

ZAKONODAJA IN PRAKSA

Pravice uporabnic in uporabnikov - Str. 135

Franc Dobovičnik

Pravna in poslovna sposobnost, skrbništvo ter varovanje človekovih pravic - Str. 137

Peter Modic

O prisilni hospitalizaciji (pravni predpisi slovenskega pravnega sistema: kratek povzetek) - Str. 141

Božena Pem Bauer

Predlog za spremembo postopka o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - Str. 147

Tomaž Bratuša, Tina Štirn, Teodor Sučur

Ali so naši pravniki pripravljeni zastopati uporabnike psihiatrije? - Str. 152

UVODNIK

Na začetku ... - Str. 4

Spoštovani bralci: Revija Socialno delo bo odslej izhajala v nekoliko spremenjenem formatu in, upamo, bolj redno, čeprav prave spremembe načrtujemo šele za prihodnje leto. Ne zamerite, če se bo dotlej format še nekoliko spreminjal - poskusili bomo najti najprimernejšega za vsebino, ki jo Socialno delo ponuja. Prvo letošnjo številko so uredili sodelavci programa Študija duševnega zdravja v skupnosti, bolj znanega z imenom "Tempus", na Visoki šoli za socialno delo. Sestavljajo jo prispevki s tega programa, ki bo letos praznoval drugo leto starosti. Tiste prispevke, ki se iz kakršnegakoli razloga niso znašli v tej številki - zlasti prispevke italijanskih sodelavcev in gostov -, bomo objavili kdaj drugič, bodisi v kakšni tematski številki bodisi v redni. Uvodno predavanje v programu Študija je imela dr Shula Ramon z London School of Economics and Social Sciences. Skupaj z Davidom Brandonom, predavateljem na Anglia University v Cambridgeu in avtorjem številnih knjig, pa tudi naslednjega članka, sta dala konceptualno in metodološko brez dvoma najmočnejši prispevek Študiju. Naslednje goste, Malcolma J. Fyfea (Hounslow Civic Centre), Jo Lucas (MIND) in Justina Batemana (Kent County Council) odlikuje to, da so dosegli pomembne uspehe v usposabljanju, organiziranju in raziskovanju na področju duševnega zdravja v skupnosti. V razdelek o normalizaciji sodi tudi besedilo ustanovitelja in koordinatorja Študija Vita Flakerja, kjer primerja različne tipe gospodinjstva, strokovnjakinje za delo z družino in dekanice VŠSD dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič diskusija o pomembnih vidikih zgodnje socializacije pa razvija nekaj, čemur bi lahko rekli "normalizacija družine "prav v smislu, kot ga razvijajo gornji avtorji. Sledi kritična študija dr. Blaža Mesca o akcijskem raziskovanju, njej pa vrsta besedil s skupnim imenovalcem "ženske in duševno zdravje": najprej antropološka razprava mag. Darje Zaviršek, potem Donatella Cozzi, raziskovalka iz Tomezza, poroča o večstranski zapostavljenosti žensk na italijanskem podeželju, objavljamo pa tudi prečiščen posnetek zelo zanimive diskusije o ženskah in duševnem zdravju, ki jo je organizirala mag. Zaviršek. Pred poročiloma s srečanj v organizaciji sodelavcev in študentov Študija o zagovomištvu in problemu zasvojenosti pri mladih še članek Marjana Vončine z Ministrstva za zdravstvo, družino in socialno varstvo in sodelavca Študija, o tem, kaj moremo in česa ne smemo z vidika duševnega zdravja v skupnosti pričakovati od nove socialnovarstvene zakonodaje v Sloveniji. Uredniki

UVOD V TEMATSKO ŠTEVILKO

Shulamit Ramon

Razvoj duševnega zdravja v skupnosti v Veliki Britaniji in Severni Ameriki - Str. 5

ČLANKI

David Brandon

Veselje in žalost pri normalizaciji - Str. 19

Malcolm J. Fyfe

Spretnosti, potrebne pri delu z duševnim zdravjem v skupnosti - Str. 26

Jo Lucas

Službe, ki ustrezajo potrebam uporabnikov - Str. 29

Justin Bateman

Sabotažne strategije - Str. 31

Vito Flaker

Gospodinjstva brez gospodinj - Str. 38

REFLEKSIJA

Gabi Čačinovič Vogrinčič

Družina: pravica do lastne stvarnosti - Str. 54

ČLANKI

Blaž Mesec

Akcijsko raziskovanje med socialnim inženirstvom in revolucionarnim aktivizmom - Str. 61

Darja Zaviršek

Ženske in duševno zdravje v feministični antropologiji - Str. 91

Donatella Cozzi

Znanje za drugačno zdravljenje - Str. 107

DISKUSIJA

Ženske in duševno zdravje (Okrogla miza) - Str. 113

ZAKONODAJA IN PRAKSA

Marjan Vončina

Spremembe sistema socialnega varstva v Sloveniji z vidika duševnega zdravja v skupnosti - Str. 133

POROČILI

Tanja Lamovec

Človekove pravice v ustanovah duševnega zdravja - Str. 140

Andrej Kastelic

Zasvojenosti pri mladih - Str. 143