Revija Socialno delo

Revija Socialno delo je edina znanstvena periodična publikacija za socialno delo v Sloveniji. Izhaja že od leta 1961. Na leto izidejo štiri številke: 1 (jan-mar), 2 (apr-jun), 3 (jul-sep), 4 (okt-dec). V objavo sprejemamo teoretsko in metodološko kakovostne izvirne in pregledne znanstvene članke s področja socialnega dela, ki uspešno prestanejo postopek dvojno slepe recenzije, objavljamo pa tudi knjižne recenzije, polemike, raziskovalna poročila in strokovne prispevke. V rednih številkah objavljamo članke, ki sledijo raziskovalnim dosežkom na področju razvoja teorije in prakse socialnega dela. Tematske številke pa so namenjene poglobljenemu pogledu v aktualne teme ali teme, ki so posebej pomembne za razvoj socialnega dela. V objavo sprejemamo članke v slovenskem in angleškem jeziku. Povzetki člankov so vključeni v podatkovne baze International Bibliography of the Social Sciences IBSS), Sociological Abstracts in EBSCO SocIndex with Full Text.

letnik 60, Št.4

ZNANSTVENI ČLANKI

Mirjana Borenović

Osebna asistenca in uporabniška izkušnja - Str. 301 - 317Ključne besede: oviranost, neodvisno življenje, ocenjevanje, empatija, predstavniki uporabnikov, invalidi

Leta 2019 je z določenimi spremembami in popravki Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osebni asistenci začel veljati nov Zakon o osebni asistenci. Po njem posameznikovo potrebo po osebni asistenci ocenjuje strokovna komisija. Napiše usklajeno strokovno mnenje, na podlagi tega pa lokalni centri za socialno delo izdajo odločbo, v kateri je določena vsebina osebne asistence in število ur, ki posamezniku glede na njegove potrebe pripadajo. Prispevek se ukvarja z vprašanjem vključenosti in ovrednotenjem uporabniške izkušnje v strokovnih komisijah. Po zakonu in trenutni praksi osebe z izkušnjo oviranosti v strokovnih komisijah sodelujejo kot izvedenci socialnega varstva ali kot predstavniki uporabnikov, če se vlagatelj odloči, da si v svoji komisiji predstavnika uporabnikov želi. Raziskava, izvedena leta 2019, dokazuje, da je vključenost oseb z izkušnjo oviranosti v strokovne komisije ključna za uspešnost ocene, saj zmanjšuje možnost pristranskega ocenjevanja zaradi predsodkov do oseb z različnimi oviranostmi in nerazumevanja njihovih realnih sposobnosti. Zaradi podobne življenjske izkušnje in poznavanja področja se hitreje vzpostavi zaupen odnos, ki omogoča dovolj natančen vpogled v življenje posameznika za realno oceno potreb po osebni asistenci.

Jolanda Stevanović, Katja Ronchi, Aljana Grčko Gradišar

Najpogostejša socialna problematika oseb po amputaciji spodnjih udov v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije – Soča - Str. 319 - 329Ključne besede: socialno delo, rehabilitacija, pravice invalidov, timsko delo, biopsihosocialni pristop, multidisciplinarni tim

Članek temelji na rezultatih raziskave o socialnem delu z osebami po amputaciji spodnjih udov na Oddelku za rehabilitacijo pacientov po amputaciji v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije – Soča, kjer je socialna delavka članica multidisciplinarnega tima. Je prva raziskava v Sloveniji, ki preučuje najpogostejšo socialno problematiko, v kateri se znajdejo osebe po amputaciji spodnjega uda. Rezultati raziskave so pokazali, da je bila večina oseb po amputaciji spodnjih udov in njihovih bližnjih slabo informirana o programih podpore in pomoči v domačem okolju, o pravicah v socialnem varstvu, zdravstvenem, pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Najpogosteje so doživljali stiske in težave, povezane z oskrbo, podporo in urejanjem pravic po koncu rehabilitacije, s socialnim vključevanjem v skupnost, vožnjo avtomobila in socialno-ekonomskim statusom.

Katarina Cesar, Branko Gabrovec, Liljana Rihter

Zdrav življenjski slog starih ljudi - Str. 331 - 346Ključne besede: demografske spremembe, demografsko staranje, zdravje, kakovostno staranje

Izziv dolgožive družbe je, kako zagotoviti takšno podporo in pomoč, da se bomo lahko starali čim bolj zdravo in samostojno. V članku je prikazano, kaj so pomembni dejavniki kakovostnega staranja, še posebej pomen zdravega življenjskega sloga in znotraj tega aktivnosti gibanja in socialnih omrežij. Kvantitativna raziskava na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 209 ljudi, starejših od 65 let, izvedena s pomočjo ankete, je pokazala, da skoraj vsi anketirani stari ljudje ocenjujejo, da lahko vzdržujejo zdrav življenjski slog in da na njihovo življenje najbolj vpliva starost. Z gibanjem se jih vsaj trikrat na teden ukvarja skoraj polovica, a pogostejša aktivnost ni povezana z boljšim zdravstvenim stanjem. Več kot polovica ima na voljo tri ali več oseb, na katere se lahko obrnejo po pomoč, in ti tudi bolje ocenjujejo svoje zdravje. Ni pa samoocena zdravja povezana s pogostostjo druženja. Bolj izobraženi pogosteje menijo, da lahko s svojim načinom življenja vplivajo na zdravje. Seznanjenost z aktivnostmi in dogodki za zdrav življenjski slog pa je slaba. Za spodbujanje zdravega življenjskega sloga so potrebni ukrepi na vseh ravneh – mikro, mezo in makro.

STROKOVNA ČLANKA

Nina Plešec

Sodelovanje šolske svetovalne službe s starši otrok s posebnimi potrebami - Str. 347 - 358Ključne besede: socialno delo v šoli, individualiziran program, postopek usmerjanja, šolsko svetovanje, participacija otrok, participacija staršev

Članek obravnava delo z otroki s posebnimi potrebami, ki so vključeni v redno osnovno šolo, in problem pomanjkanja strokovne podpore staršem v času postopka usmerjanja njihovih otrok. Opisuje vlogo šolske svetovalne službe in vlogo staršev v procesih sodelovanja in oblikovanja individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami. Cilj raziskave, ki je potekala v okviru empiričnega dela diplomske naloge, je bil s pomočjo intervjujev pridobiti vidik socialnih delavk, ki delujejo v šolski svetovalni službi, in vidik staršev o celotnem postopku usmerjanja. Predvsem pa predstaviti izkušnje staršev na poti do pridobitve dodatne strokovne pomoči za otroka. Rezultati, pridobljeni z intervjuji s socialnimi delavkami, kažejo, da socialne delavke pri starših opažajo predsodke in strah pred etiketiranjem otroka ob postopku usmerjanja. Starši pa menijo, da je potrebno večje sodelovanje šolske svetovalne službe s starši otrok s posebnimi potrebami. Ugotovitve raziskave kažejo, da bo v prihodnje treba večjo pozornost nameniti oblikovanju in izvajanju individualiziranih programov v osnovni šoli in strokovnemu delu s starši in otroki s posebnimi potrebami kot pa samemu postopku usmerjanja.

Katja Verbovšek Zabukovec

Vloga socialnega dela pri prehodu mladih s posebnimi potrebami na trg dela - Str. 359 - 372Ključne besede: aktivna politika zaposlovanja, zaposlitvena rehabilitacija, socialna vključenost, brezposelnost, invalidi

Današnji mladostniki se z odločitvami o poklicni prihodnosti srečujejo vse bolj zgodaj. Velike težave doživljajo zlasti mladi z določenimi ovirami, zato pridobijo status otroka s posebnimi potrebami in pozneje status invalida. Zaposlitev ima pomembno družbeno in psihološko funkcijo, saj omogoča socialno in ekonomsko neodvisnost, številne spremembe na tem področju pa so pahnile iskalce zaposlitve v boj z brezposelnostjo in fleksibilnimi oblikami zaposlitve. Pri kompleksnem reševanju problema brezposelnosti mladih s posebnimi potrebami pa se lahko kot podporni steber vključujejo socialne delavke, ki skupaj z mladostnikom na prehodu soustvarjajo pripravo na trg pridobitnega dela. Takšno socialno delo je ustvarjalno, poteka v dialogu in je usmerjeno k rešitvam ter uporabnika spodbuja s socialnodelovnimi pristopi k aktivni vlogi pri iskanju poklica in delovnega mesta. Ob tem se oblikuje tudi mreža delodajalcev, ki se vključujejo v zaposlovanje oseb z ovirami in jim ponujajo priložnosti za pridobivanje delovnih izkušenj v realnem delovnem okolju. Takšni delodajalci so družbeno odgovorni, hkrati pa so upravičeni do subvencij in nagrad za zaposlovanje invalidov.

POROČILI

Maja Gorenc Šulc

Delo z brezdomnimi in socialno ranljivimi za boljše vključevanje na Območnem združenju Rdečega križa Novo mesto - Str. 373 - 375

Mirjana Borenović

Spretnosti pri upravljanju, izvajanju in koordinaciji osebne asistence in implementacija zakona o osebni asistenci v socialnem varstvu: učenje po dobrih vzorih - Str. 377 - 379

KNJIŽNE RECENZIJE

Tinca Lukan

Anna Coote, Andrew Percy (2021) - Univerzalne temeljne storitve - Str. 381 - 383

Ela Meh

Staci K. Haines (2019) - The politics of trauma: somatics, healing, and social justice - Str. 385 - 388

Anže Jurček

Kirsi Juhila, Tanja Dall, Christopher Hall, Juliet Koprowska (ur.) (2021) - Interprofessional collaboration and service user participation: analysing meetings in social welfare - Str. 389 - 392