Revija Socialno delo
Revija Socialno delo je edina znanstvena periodična publikacija za socialno delo v Sloveniji. Izhaja že od leta 1961. Od leta 2019 revija izhaja v odprtem dostopu. Na leto izidejo štiri številke: 1 (jan-mar), 2 (apr-jun), 3 (jul-sep), 4 (okt-dec). Povzetki člankov so vključeni v podatkovne baze ERIH PLUS, International Bibliography of the Social Sciences IBSS) in EBSCO SocIndex with Full Text. Revijo izdaja Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani. Sofincira jo Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Besedila, obljavljena v reviji Socialno delo, so ponujena pod licenco Creative Commons: CC BY ali CC BY-SA
ISSN 0352-7956
letnik 62, Št.1
UVODNIK
ZNANSTVENI ČLANKI
Tamara Rape Žiberna
O multidisciplinarnosti timskega dela na centrih za socialno delo - Str. 5 - 28Ključne besede: interdisciplinarno, transdisciplinarno, mešane metodeNa raziskovalno vprašanje, ali je timsko delo na centrih za socialno delo multidisciplinarno, avtorica podaja odgovor na podlagi preučene domače in tuje literature ter kvalitativnih in kvantitativnih podatkov, pridobljenih z intervjuji med socialnimi delavkami s centrov za socialno delo (n=21) in z izvedeno anketo med zaposlenimi na centrih za socialno delo v Sloveniji (n=197). Rezultati kažejo na vse pogostejšo uporabo izraza 'multidisciplinarno timsko delo', ki se uporablja tudi v različnih zakonih in pravilnikih, je pa navedeni pojem zelo redko opredeljen. V članku je podan tudi predlog opredelitve timskega dela v socialnem delu, na podlagi primerjave s tujino pa sta predlagana v uporabo tudi izraza meddisciplinarno in medinstitucionalno timsko delo.
Sara Verderber
Duševno zdravje visoko izobraženih migrantk - Str. 29 - 42Ključne besede: migracije, stres, integracija, socialna izolacija, depresijaRaziskovanje migracij skozi prizmo spola in visoke izobrazbe ter v odnosu do duševnega zdravja je redko. Migracijski poteki so prežeti s številnimi stresorji in ovirami novega okolja, ki posredno ali neposredno vplivajo na kakovost duševnega zdravja ter s tem na uspešnost integracije migrantk in migrantov v novo skupnost. V članku je opisan migracijski proces migrantk z visokošolsko izobrazbo na mikroravni in kako ta vpliva na njihovo duševno zdravje. Primarna metoda so bili narativni intervjuji s podpornima metodama etnografskega dnevnika in demografskega vprašalnika. Vzorčenje je potekalo po metodi snežene kepe. Raziskava je vključevala 36 oseb iz treh držav: Nizozemske, Nemčije in Slovenije. V kontekstu socialnega dela in migracij kritični pogled na mikroravni pomembno pripomore k boljšemu razumevanju vsakdanjega življenja migrantk in s tem tudi stanja njihovega duševnega zdravja. Tako si prizadevamo za socialno pravičnost, in sicer v obliki kulturne, socialne in družbeno-politične senzibilnosti in podpore za izboljšanje duševnega zdravja migrantk.
Primož Rakovec
Svetovalčev notranji dialog kot pomoč ali ovira pri vodenju svetovalnega pogovora? - Str. 43 - 56Ključne besede: svetovanje, samoinštrukcije, čustva, vedenje, učinkovitostNa izid svetovalnega procesa vplivajo tudi tako imenovani skupni dejavniki. Razvrščamo jih v dejavnike uporabnika, okolja, odnosa, metode in svetovalca. Med dejavnike svetovalca prištevamo tudi svetovalčevo notranje doživljanje. V procesih notranjega doživljanja ima pomembno vlogo tudi notranji dialog. Ta je lahko pozitiven in kot tak svetovalcu v pomoč pri vodenju svetovalnega pogovora, ali negativen, se pravi, da svetovalca v komunikaciji z uporabnikom ovira. Notranji dialog je v funkciji interpreta in ocenjevalca zunanjih in notranjih dogodkov, ki jim sledijo spremembe čustvovanja in vedenja. V raziskavi se je pokazalo, da se svetovalke in svetovalci zavedajo pomena vpliva notranjega dialoga. Zelo pomembno vlogo v času vodenja svetovalnega pogovora imajo samoinštrukcije, saj se tako svetovalki ni treba spoprijemati s premočnimi negativnimi čustvi. To ji v okviru svetovalnega odnosa omogoča izvajati funkcionalna vedenja, ki so uporabniku v pomoč pri doseganju cilja svetovanja.