Revija Socialno delo
Revija Socialno delo je edina znanstvena periodična publikacija za socialno delo v Sloveniji. Izhaja že od leta 1961. Od leta 2019 revija izhaja v odprtem dostopu. Na leto izidejo štiri številke: 1 (jan-mar), 2 (apr-jun), 3 (jul-sep), 4 (okt-dec). Povzetki člankov so vključeni v podatkovne baze ERIH PLUS, International Bibliography of the Social Sciences IBSS) in EBSCO SocIndex with Full Text. Revijo izdaja Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani. Sofincira jo Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Besedila, obljavljena v reviji Socialno delo, so ponujena pod licenco Creative Commons: CC BY-SA
ISSN 0352-7956
letnik 62, Št.4
ZNANSTVENI ČLANKI
Srečo Dragoš
Dekomodifikacija dela - Str. 241 - 258Ključne besede: socialna država, delo, prekariat, komodifikacija, usrane službe, univerzalni temeljni dohodekSocialna država, največja družboslovna inovacija 20. stoletja, je v zadnjih petdesetih letih tarča številnih kritik. Nekatere so upravičene, druge nikakor. Upravičene kritike problematizirajo predvsem uspešnost socialne države, torej premajhno realizacijo nekaterih ciljev, zaradi katerih je omenjeni koncept sploh nastal, na primer odpravo revščine, prekariata, regulacijo nevidnega dela, skrb za obseg in kakovost javnih storitev. Neupravičene kritike pa se nanašajo predvsem na učinkovitost socialne države, problematizirajo njeno legitimnost in ji očitajo celo moralno negativne vplive na državljane, na primer na brezdelne prejemnike pomoči. Ker se razdalja med eno in drugo vrsto kritik nikakor ne zmanjšuje, je videti, da je doseg racionalnih argumentov in empiričnih podatkov precej omejen, zato se vse bolj poudarjajo možne alternative socialni državi. V prispevku je predstavljenih deset alternativnih konceptov, še prej pa je obravnavan eden od osnovnih problemov, o katerem se najmanj govori, čeprav bi moral biti eden od kriterijev presoje obravnavanih alternativ, ta problem je (ne)smiselnost dela.
Gordana Horvat
Pomen formalnih in neformalnih podpornih mrež za rejniške starše pri zagotavljanju normalizacije otrokovega življenja: primer Hrvaške - Str. 259 - 274Ključne besede: rejništvo, otroško varstvo, družine, deinstitucionalizacija, socialno delo, centri za socialno delo.Rejništvo je v zadnjih letih na Hrvaškem postalo predmet zanimanja socialnega dela zaradi pomanjkanja namestitvenih kapacitet v institucijah in zaradi procesa deinstitucionalizacije, ki si prizadeva za normalizacijo življenja v skupnosti. Pri rejništvu je normalizacija otrokovega življenja izziv za vse vpletene, ker na Hrvaškem ne ostaja inkluzivni model rejništva in ker je vloga socialnega dela razdeljena med vse akterje v rejništvu. Avtorica izhaja iz domneve, da je za zagotovitev normalizacije pomembno poskbeti za formalne in neformalne mreže v skupnosti, ki jih socialno delo vzpostavlja in povezuje. V članku prepozna obstoječe podporne mreže za rejništvo in preučuje vlogo socialnega dela pri tem. Na podlagi kvalitativne analize osmih polstrukturiranih intervjujev z rejniškimi družinami, opravljenih med novembrom 2021 in januarjem 2022, izsledki kažejo, da rejniški starši potrebujejo več dostopne kontinuirane institucionalne podpore od socialnih delavk in delavcev, pa tudi neformalne oblike podpore, zlasti združenj rejniških staršev v civilnem sektorju, in boljše sodelovanje s primarnimi družinami otrok.
Petar Šajfar
Izkušnja deinstitucionalizacije iz perspektive uporabnikov storitev na Hrvaškem - Str. 275 - 295Ključne besede: intelektualne ovire, preselitev, podpora v skupnosti, stanovanjske skupine, dolgotrajna oskrbaTako kot v drugih postsocialističnih državah se je proces deinstitucionalizacije tudi na Hrvaškem začel pozneje kot na Zahodu. Odločilno je bilo leto 2014, ko so se začele množične preselitve ljudi z ovirami iz institucij za dolgotrajno oskrbo v skupnostne namestitve. Namen raziskave je ugotoviti izkušnje oseb, ki imajo intelektualne ovire, z deinstitucionalizacijo. Raziskovalna metodologija temelji na kvalitativnem pristopu, ker poglablja razumevanje problema in raziskovalcu omogoča, da se osredotoči na izkušnje respondentov z resničnim življenjem. Opravljeni so bili delno strukturirani intervjuji s 13 udeleženkami in 14 udeleženci iz 11 različnih izvajalcev storitev stanovanjskih skupin na področju Republike Hrvaške. Večina sodelujočih je navedla, da so se iz institucij za dolgotrajno oskrbo preselili v stanovanjske skupine zaradi zaprtja institucij. Merilo, po katerem je bil nekdo sprejet v proces deinstitucionalizacije ali pa zavrnjen, je bila njegova funkcionalnost (npr. lepo vedenje, telesna mobilnost). Raziskava pokaže, da večina sodelujočih ni bila deležna sistematične in namenske priprave na prehod iz institucije za dolgotrajno oskrbo v stanovanjsko skupino. Rezultati raziskave delno sovpadajo z izsledki mednarodne literature, ki prav tako ugotavlja, da so uporabniki v procesu deinstitucionalizacije marginalizirani.
STROKOVNI ČLANEK
Blaž Mesec
Jezikovni model umetne inteligence chatGPT kot pripomoček pri kvalitativni analizi - Str. 297 - 316Ključne besede: človeška inteligenca, hevristika, utemeljena teorija, metodologija, mentorstvo, študijska praksaOpisan je poskus uporabe jezikovnega modela umetne inteligence chatGPT pri kvalitativni analizi primera besedila, to je, odgovora študentke socialnega dela na eno od vprašanj o njeni študijski praksi. Robotu chatGPT so bila postavljena vprašanja, ki se nanašajo na identifikacijo osnovnih tem, osnovnih konceptov, tipološkega razporejanja (klasifikacije) in ocenjevalnega razporejanja. Odgovori robota so bili primerjani z izdelki človeškega raziskovalca. Robot je podal presenetljivo ustrezne odgovore. Samokritično je zavrnil samo zahtevo po strokovni konceptualizaciji. Sklep neformalnega poskusa je, da je robot chatGPT povsem uporaben pripomoček pri kvalitativni analizi, če mu raziskovalec zna postavljati ustrezna vprašanja (prompts). Izdelke robota mora pred objavo presoditi in dopolniti človeški raziskovalec. Postavlja se vprašanje avtorstva in odgovornosti.