Revija Socialno delo

Socialno delo je znanstvena periodična publikacija za naslovno področje z dolgo tradicijo (od 1957). Na leto izidejo štiri številke. Smernice, kako pripraviti in predložiti prispevek za objavo, so na teh spletnih straneh. Sprejemamo članke v slovenskem in angleškem jeziku. Povzetki člankov so vključeni v podatkovne baze International Bibliography of the Social Sciences IBSS), Sociological Abstracts in EBSCO SocIndex with Full Text.

letnik 58, Št.1

UVODNIK

Vera Grebenc

Za kritično raziskovanje v socialnem delu - Str. 3 - 4

ZNANSTVENI ČLANKI

Tjaša Žakelj, Martina Rameša

Zaposlovanje starejših v Sloveniji - Str. 5 - 22Ključne besede: starejši zaposleni, starejši brezposelni, brezposelnost, trg dela, delovna sila, staranje.

Ekonomska rast in z njo večje potrebe delodajalcev po delovni sili vplivajo na zmanjševanje števila brezposelnih in stopnje brezposelnosti. Čeprav so trenutno možnosti za zaposlitev razmeroma ugodne, pa niso enake glede na strukturne značilnosti brezposelnih. Pragmatičnost delodajalcev skupaj s trdno uveljavljenimi predsodki, povezanimi s starostjo, vplivajo na favoriziranje mlajših kandidatov. Kljub omenjenemu pa podaljševanje delovne aktivnosti starejših in vse večji delež starejših zaposlenih za delodajalce pomenita nove izzive za ustrezne umestitve starejših v delovne procese, prilagajanje njihovim sposobnostim in uporabo prednosti zaposlitve starejših. Članek obravnava izzive zaposlovanja starejših brezposelnih in iskalcev zaposlitve v času podaljševanja delovne aktivnosti in vse večjih potreb trga dela, ki jih utemeljujemo s kazalniki zaposlenosti in brezposelnosti, strukturnimi značilnostmi starejših brezposelnih in opredelitvijo dejavnikov, ki vplivajo na aktivno udeležbo starejših na trgu dela.

Vera Grebenc, Teja Bakše

Raziskovanje poskusa samomora iz uporabniške perspektive - Str. 23 - 42Ključne besede: suicidologija, samomor, socialno delo, potrebe, etnografsko raziskovanje, medikalizacija

Raziskovanje samomora je občutljivo z etičnega in metodološkega vidika, saj je poskus samomora del osebne zgodovine, ki jo posameznik redko javno razkriva. O samomoru se danes piše in raziskuje predvsem kot o problemu javnega zdravja, manj se problem raziskuje kot vprašanje osebne izkušnje posamezne osebe in kot problem ustreznosti strokovnega odziva in oblik pomoči, ki so danes na voljo ljudem po preživetju. Raziskava, v kateri so sodelovali ljudje, ki so preživeli poskus samomora, in strokovnjaki, ki delajo z njimi, je ugotovila, da v današnji družbi poteka proces individualizacije stiske in trpljenja. Poglablja se vrzel med potrebami, ki jih preživeli občutijo, in pomočjo, ki jo prejmejo. V Sloveniji se pomoč po poskusu samomora izvaja predvsem v psihiatričnih bolnišnicah, s poudarkom na medikamentoznem obvladovanju simptomov duševnih težav. Preživeli so po poskusu samomora le redko naleteli na pomoč socialnih delavcev in delavk, te pomoči tudi niso iskali, saj je niso prepoznali kot možne ali relevantne. Čeprav bi socialno delo z znanjem, metodami in pristopi lahko pripomoglo k reševanju duševnih stisk, ki so posledica kompleksnih problemov v vsakdanjem življenju ljudi, je ta vidik pomoči na ravni sistema povsem spregledan. Sodelujoči v raziskavi si v trenutkih duševnih kriz želijo preprosto dostopnih intervencij v skupnosti, strokovne pomoči, ki bi odgovorila na dejanske in specifične potrebe, več podpore in pomoči v okolju, kjer živijo. Preventivno delo na področju samomora bi se moralo osredotočati tudi na prizadevanje za družbeno pravičnost.

Bojan Popović

Implementacija ukrepa prepovedi približevanja v primeru nasilja nad ženskami na Kosovu - Str. 43 - 56Ključne besede: zakonodaja, nasilje v družini, kazenski zakonik, policija, patriarhalna kultura, EULEX

V prispevku sta povzeta razvoj in implementacija institucionalnega ukrepa prepovedi približevanja določeni osebi v primeru partnerskega nasilja na Kosovu. Tam so ukrep začeli izvajati z regulativo Združenih narodov leta 2003, ko je bilo Kosovo pod protektoratom mednarodnih sil, po razglasitvi neodvisnosti pa s sprejetjem Zakona o preprečevanju nasilja v družini. Zakonska ureditev uvajanja ukrepa na Kosovu kaže na dosledno upoštevanje mednarodnih priporočil in standardov, implementacija ukrepa in medinstitucionalno delovanje pa kažeta na slabo izvajanje ukrepa. Na podlagi prikaza zakonodajnih okvirjev in števila izrečenih ukrepov v letu 2016 v Sloveniji in na Kosovu so v prispevku povzeti razlogi za (ne)implementacijo, poudarjena je tudi pomembnost (so)delovanja institucij, predvsem policije, centrov za socialno delo in nevladnih organizacij kot ključnih akterjev pri spoprijemanju z nasiljem v partnerstvu, ki krepi zaupanje žrtve v delovanje institucij. Avtor obravnava ustreznost prenosa »najboljših praks« iz mednarodnega okolja na pokonfliktno območje Kosova, ki je še vedno patriarhalno okolje, to pa zmanjšuje možnost izvajanja institucionalnega ukrepa.

STROKOVNI ČLANEK

Jasna Murgel

Zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji - Str. 57 - 70Ključne besede: predšolski otroci, oviranost, zakonodaja, socialno varstvo, socialno vključevanje, razvojne ambulante

V Sloveniji prevladuje zdravstveni model zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami, ki je osredinjen zgolj na obravnavo otroka, ne pa tudi njegove družine. Za izboljšanje obravnave otrok z dejavniki tveganja je nujen zasuk v smer socialnega oziroma socialno pedagoškega modela. Ta bi moral vključevati multidisciplinarno pomoč celotni družini, ki bi jo izvajali med seboj usklajeni deležniki s področja zdravstva, socialnega varstva ter vzgoje in izobraževanja. Od leta 2017 imamo zakon, ki na novo ureja model zgodnje obravnave za predšolske otroke s posebnimi potrebami. Predpisuje okrepitev timov prihodnjih centov za zgodnjo obravnavo s socialnimi delavci, ki bodo vezni člen med centri za zgodnjo obravnavo in družino, kot tudi med centri za socialno delo, vrtci in drugimi deležniki, ki se bodo ukvarjali z družino. Z začetkom uporabe zakona bomo v Sloveniji postopno prešli na bolj socialen model obravnave otrok s posebnimi potrebami. Starši bodo sodelovali v multidisciplinarnem timu, ki bo obravnaval njihovega otroka, koordinator zgodnje obravnave jim bo zagotavljal vse informacije o nadaljnji pomoči, predvideva se tudi izvajanje obravnav na domu. Podlaga za premik k bolj socialnemu modelu je zagotovljena, v kakšnem obsegu se bo ta premik zares zgodil, pa bo odvisno od izvajanja zakona v praksi.

POROČILO S POTI

Darja Zaviršek

Razumevanje travme holokavsta v socialnem delu - Str. 71 - 78

ESEJ

Ivan Janko Cafuta

Centri za socialno delo po reorganizaciji - Str. 79 - 86

KNJIŽNA RECENZIJA

Tanja Buda

Darja Zaviršek: Skrb kot nasilje - Str. 87 - 90

DOKUMENT

Indeks: Socialno delo, letnik 57 (2018) - Str. 91 - 93