Revija Socialno delo

Socialno delo je znanstvena periodična publikacija za naslovno področje z dolgo tradicijo (od 1957). Na leto izidejo štiri številke. Smernice, kako pripraviti in predložiti prispevek za objavo, so na teh spletnih straneh. Sprejemamo članke v slovenskem in angleškem jeziku. Povzetki člankov so vključeni v podatkovne baze International Bibliography of the Social Sciences IBSS), Sociological Abstracts in EBSCO SocIndex with Full Text.

letnik 57, Št.3

UVOD V TEMATSKO ŠTEVILKO

Jana Mali

Šola za teorijo in prakso socialnega dela - prispevek k forumu mednarodnega socialnega dela - Str. 167 - 169

ČLANKI

Eileen Oak

Zahodne reprezentacije otroštva in iskanje duhovne prakse socialnega dela - Str. 171 - 187Ključne besede: duhovnost, zaščita otrok, sociologija otroštva, posvetni humanizem, Konvencija o otrokovih pravicah, socialna politika.

Avtorica preučuje družbene konstrukcije otroštva na Zahodu v preteklem stoletju in ponazori, da izhajajo iz perspektiv odraslih in da še vedno oblikujejo politične pobude, ki zadevajo pravice in blaginjo otrok. Takšne perspektive krepijo diskurzi, ki segajo v obdobje pred razsvetljenstvom in še kar naprej vplivajo na oblikovanje socialnih politik in praks, ki se osredotočajo na otroka. Avtorica preučuje te diskurze v kontekstu Konvencije Združenih narodov o pravicah otrok iz leta 1989 in različnih socialnih politik, ki obravnavajo zlorabo otrok. Pričakovati je, da brez nove sociologije otroštva, na kateri bi te politike temeljile, ne bodo mogle zadovoljiti potreb po varstvu in blaginji otrok ter bomo prispevali k nadaljnjemu marginaliziranju otrok. Zato si avtorica prizadeva za bolj celosten model otroštva, ki bi bil v sozvočju z novo sociologije otroštva, kombinirano z obliko posvetnega humanizma. Takšna sinteza idej lahko zagotovi zaščito otrok, ki bi dala otrokom večjo moč ter bi promovirala agendo otrok in »otroštvo« kot avtonomno stopnjo v življenjskem ciklu.

Simon Colnar, Vlado Dimovski, Barbara Grah

Integrirani model menadžmenta v socialnem delu v Sloveniji - Str. 189 - 207Ključne besede: menadžerske spretnosti, javna uprava, socialna varnost, humanitarne organizacije, deinstitucionalizacija, socialne storitve

Socialno delo danes se danes srečuje s problemom deloma zastarelega znanja, ki je bilo ustvarjeno v drugačnem okolju socialne države in se praviloma nanaša na znanje o socialnem delu v praksi. Socialno delo se je na globalni ravni spremenilo in za doseganje želenih rezultatov danes morajo socialni delavci razumeti potrebo po pridobivanju komplementarnih znanj in spretnosti, ki lahko še dodatno razširijo njihovo obstoječe znanje o socialnem delu v praksi. Že leta 2004 je bil menadžment priznan kot ena izmed 13 ključnih funkcij socialnega dela, a se danes v praksi še vedno srečujemo s socialnimi delavci, ki nimajo dovolj znanj in spretnosti glede menadžmenta. Avtorji trdijo, da lahko menadžment pomaga pri napredku socialnega dela. Na podlagi obširne raziskave literature in analize sekundarnih podatkov avtorji predlagajo sistematični pristop k izboljšanemu modelu menadžmenta v socialnem delu, ki povezuje socialno delo s povezanimi področji (kot so humanitarne organizacije, proces deinstitucionalizacije, zahteve po večji procesni in proračunski učinkovitosti, primerna menadžerska znanja in organizacijski dizajn). Pet stebrov integriranega modela menadžmenta v socialnem delu bo tako pripomoglo k napredku znanosti v socialnem delu. Avtorji raziskujejo tudi prispevek predlaganega modela k teoriji menadžmenta v socialnem delu in njegovo praktično uporabnost.

Jana Mali

Primer narativnega pristopa k raziskovanju socialnodelavne perspektive demence - Str. 209 - 224Ključne besede: narativnost, starost, socialno delo, neformalni oskrbovalci, dolgotrajna oskrba, Slovenija.

Socialno delo z ljudmi z demenco je pomembno dopolnilo k znanju o ravnanju z ljudmi z demenco, ki so jih razvile druge znanosti, zlasti medicina, psihologija in sociologija. Za učinkovitejšo in ustrezno pomoč ljudem z demenco potrebujemo več raziskav v socialnem delu z ljudmi z demenco. V tem prispevku predstavimo konkretno uporabo narativnega pristopa v Sloveniji za boljšo vidljivost in razumevanje življenjskega sveta ljudi z demenco. Narativnost prikažemo z več vidikov: kot primer ravnanja iz perspektive sorodnikov, ki ljudem z demenco in njihovim sorodnikom omogoča, da izstopijo iz marginaliziranih vlog, in kot potencialno metodo socialnega dela s sorodniki ljudi z demenco. Zgodbe analiziramo s kvalitativno metodo. Rezultati predstavljajo znanje sorodnikov za razumevanje demence in spremembe, ki se kažej v medosebnih odnosih, spremembah vsakodnevne rutine in oblikovanju dodatne pomoči. Ubesedenje izkušenj ljudi z demenco omogoča sorodnikom, da prepoznajo načine za ukrepanje, ki jih spodbujajo v procesu pomoči.

STROKOVNI PRISPEVEK

Faye Pouesi, Ksenija Napan

Pletenje duhovnih niti pri okrevanju po izkušnji nasilja - Str. 225 - 234Ključne besede: nasilje v družini, svetovanje, skupnost, ženske, Nova Zelandija, Maori.

Namen članka je predstaviti idejo “skrbne skupnosti”, ki jo uporabljajo v svetovalnici Westside Counselling Service. Gre za svetovalnico, ki se je razvila iz sodelovanja med raziskovalko in cerkveno skupnostjo v Masseyju v zahodnem Aucklandu med letoma 2000 in 2013. Na podlagi študije primera so ugotovili, kako učinkovit je bil ta model pri delu z maorskimi ženskami, katerih življenje je zaznamovalo hudo nasilje v družini. Večina teh žensk je doživljala nasilje in zlorabo vse otroštvo, mladostništvo in odraslo dobo, deležni pa so ju bili tudi njihovi otroci. Cilja ideje “skrbne skupnosti” sta bila: obravnavati zdravje celostno (holistično) in dati ženskam, ki so bile žrtve nasilja v družini, moč za telesno, duševno in duhovno okrevanje. Gre za holistični, inkluzivni pristop, ki zagotavlja trajno podporo, ozaveščanje in pridobivanje potrebnih spretnosti za reintegracijo v širšo skupnost. Članek se osredotoča na duhovno plat programa, predvsem na raziskovanje vloge duhovnosti na odnose in na stičišče socialnega dela, zdravstva, svetovanja in razvijanja skupnosti.

KNJIŽNA RECENZIJA

Timo Toikko

Maija Jäppinen, Anna Metteri, Satu Ranta-Tyrkkö, Pirkko-Liisa Rauhala (ur.) Kansainvälinen sosiaalityö: käsitteitä, käytäntöjä ja kehityskulkuja. Sosiaalityön tutkimuksen vuosikirja 2016 - Str. 235 - 237