Revija Socialno delo

Revija Socialno delo je edina znanstvena periodična publikacija za socialno delo v Sloveniji. Izhaja že od leta 1961. Na leto izidejo štiri številke: 1 (jan-mar), 2 (apr-jun), 3 (jul-sep), 4 (okt-dec). Povzetki člankov so vključeni v podatkovne baze International Bibliography of the Social Sciences IBSS), Sociological Abstracts in EBSCO SocIndex with Full Text. Revijo izdaja Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani. Sofincira jo Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS).

ISSN 0352-7956

letnik 61, Št.4

ZNANSTVENI ČLANKI

Srečo Dragoš

Prestopanje meja: ob 60-letnici revije Socialno delo - Str. 271 - 284Ključne besede: profesija, fašizem, funkcionalizem, sistem, etika

Po 60 letih izhajanja revije Socialno delo smo se znašli v zelo neugodnem družbenem okolju. Ko država in njeni sistemi slabo opravljajo svoje delo, se kakovost življenja poslabšuje vsem, najprej in najbolj pa marginaliziranim skupinam in slojem, ker imajo najmanj moči. Enako velja tudi znotraj sistema znanosti, kjer so najbolj prizadete marginalizirane profesije in ustanove. Kako v takšnih primerih ravnati v socialnem delu, tudi z našo revijo? Napačna dilema, ki se vsiljuje (zlasti) v zaostrenih družbenih razmerah, je v zvezi s profesionalnimi standardi. So profesije – kot posebna, specializirana področja, ki so znotraj družbene delitve dela jasno razločena od drugih dejavnosti – odgovorne le za matično področje, ki je v njihovi pristojnosti? Ali pa je bolj res nasprotno, da je torej poseganje v druge sisteme v okolju tudi del profesionalne odgovornosti? V članku so navedeni razlogi za drugo možnost, torej da je pravilnejše prestopanje meja, ne pa zapiranje navznoter. Gre za tri vrste argumentov: normativne, generične in sistemske.

Simona Smolej Jež, Tamara Narat

Uporabnost obstoječih podatkovnih zbirk o brezdomnih osebah za oblikovanje politik na tem področju - Str. 285 - 299Ključne besede: brezdomstvo, socialno varstvo, informacijski sistem, kakovost podatkov, odločevalci

Članek na podlagi različnih kazalnikov kakovosti (stabilnost definicij, dostopnost podatkov, povezljivost in izmenljivost podatkov, pogostost zbiranja podatkov, pokrivanje ciljne populacije, ekskluzivnost in natančnost informacij) predstavi in ovrednoti tri podatkovne zbirke z informacijami o brezdomnih osebah. Gre za zbirko podatkov o socialnovarstvenih programih, ki jih sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zbirko podatkov iz evalvacij javnih socialnovarstvenih programov, ki jih sofinancira MDDSZ, in zbirko podatkov iz informacijskega sistema centrov za socialno delo. Osrednji prispevek članka je pregleden prikaz relevantnosti, uporabnosti, prednosti, pomanjkljivosti in priložnosti omenjenih podatkovnih zbirk za raziskovalce in politične odločevalce.

Eva Juren, Ana M. Sobočan, Anže Jurček

Pogledi na strokovno identiteto in njeno oblikovanje v času izobraževanja na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani - Str. 301 - 315Ključne besede: študentke, fokusna skupina, praktično usposabljanje, mentorstvo, ugled

Strokovno identiteto v socialnem delu lahko opišemo kot skupek osrednjih prepoznavnih in trajnih strokovnih značilnosti socialnih delavk in delavcev, ki jih združujejo kot strokovno skupino in hkrati v praksi razlikujejo od drugih strokovnjakinj in strokovnjakov. Zaradi nizko vrednotene in stigmatizirane stroke socialnega dela na globalni ravni je raziskovanje procesov izoblikovanja trdne in pozitivne strokovne identitete v socialnem delu in kako se ta lahko okrepi, izjemnega pomena. Ponekod v tujini je potreba po raziskovanju strokovne identitete v socialnem delu že prepoznana in v veliki meri usmerjena v raziskovanje razvoja strokovne identitete v času študija socialnega dela. V članku so povzete ugotovitve prve raziskave o pojmovanju in pomenu strokovne identitete v socialnem delu s poudarkom na obdobju njenega oblikovanja v času dodiplomskega študija na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani. Predstavljena je kvalitativna raziskava o pogledih na strokovno identiteto med študentkami socialnega dela, na podlagi katere so podani predlogi za pogostejšo in ciljno usmerjeno obravnavo teme med izobraževanjem prihodnjih socialnih delavk in delavcev.

Andreja Grudnik Seljak

Načrtovanje odpusta iz psihiatrične bolnišnice iz perspektive socialnih delavk - Str. 317 - 335Ključne besede: socialno delo, zdravstvo, ocena potreb, timsko delo, uporabniška participacija, etične dileme

Načrtovanje odpusta je osrednja naloga socialnih delavk, zaposlenih v psihiatrični bolnišnici. Učinkovito načrtovanje odpusta je timski proces, ki temelji na oceni potreb in iskanju ustreznih odzivov nanje. Rezultati raziskave kažejo precejšnjo nesistematičnost na tem področju, saj se potek načrtovanja odpusta začne izvajati časovno različno. Predvsem slabo zdravstveno stanje uporabnikov ne omogoča doslednega upoštevanja njihovih želja in potreb, uporabniške participacije in avtonomije, zato se ni mogoče izogniti pokroviteljskim praksam. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici je še vedno povezano s precejšnjo stigmo. Ugotovitve raziskave kažejo, da se socialne delavke čutijo enakopravne članice oddelčnih timov, pri svojem delu pa se soočajo z mnogimi etičnimi dilemami. Dodiplomski študij socialne delavke usposobi s širokim spektrom teoretskega in praktičnega znanja, pogrešajo pa dopolnitev študijskega programa z zdravstvenimi vsebinami.

POROČILO

Tadeja Kodele, Nina Mešl, Tamara Rape Žiberna

Posvet Rejništvo v Sloveniji (marec 2022) - Str. 337 - 341

KNJIŽNI RECENZIJI

Juš Škraban

Andreja Rafaelič in Vito Flaker (2021): Dezinstitucionalizacija I: neskončna - Str. 343 - 235

Blaž Mesec

Frane Adam (2020): Med meritokracijo in populizmom: o kakofoniji podatkov v postfaktični družbi - Str. 347 - 349