Revija Socialno delo

Revija Socialno delo je edina znanstvena periodična publikacija za socialno delo v Sloveniji. Izhaja že od leta 1961. Na leto izidejo štiri številke: 1 (jan-mar), 2 (apr-jun), 3 (jul-sep), 4 (okt-dec). Povzetki člankov so vključeni v podatkovne baze International Bibliography of the Social Sciences IBSS), Sociological Abstracts in EBSCO SocIndex with Full Text. Revijo izdaja Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani. Sofincira jo Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS).

ISSN 0352-7956

letnik 61, Št.2-3

UVOD V TEMATSKO ŠTEVILKO

Jana Mali, Anamarija Kejžar

Aktualni izzivi demence za socialno delo - Str. 125 - 127

ZNANSTVENI ČLANKI

Jana Mali

Pregled in analiza aktualnih konceptov socialnega dela z ljudmi z demenco - Str. 129 - 146Ključne besede: destigmatizacija, participacija, emancipacija, krepitev moči, dolgotrajna oskrba, protidiskriminacija

V članku je predstavljen raziskovalni projekt »Dolgotrajna oskrba ljudi z demenco v teoriji in praksi socialnega dela«, ki je prva nacionalna raziskava na področju raziskovanja socialnih razsežnosti demence. V prvem delu so prikazana konceptualna izhodišča socialnega dela, ki so vezni člen tako socialnega dela z ljudmi z demenco kot paradigmatskih sprememb dolgotrajne oskrbe. V drugem delu je predstavljen pomen razvoja dolgotrajne oskrbe za ljudi z demenco, v tretjem namen in cilji raziskovalnega projekta, v četrtem pa so razdelana konceptualna izhodišča, ki so osnovna vodila raziskave v projektu. Poseben poudarek je namenjen metodološkemu izboru aktualnih tujih znanstvenih člankov, ki obravnavajo predstavljeno temo in so bili izdani v zadnjih dvajsetih letih. Rezultati analize kažejo, da na področju socialnega dela z ljudmi z demenco prevladujejo tri konceptualne usmeritve: (1) raziskovanje potreb, (2) destigmatizacija in protidiskriminacija ljudi z demenco in (3) participacija ljudi z demenco v procesih pomoči in podpore. V sklepnem delu avtorica ugotovitve analize poveže s sodobnimi izhodišči socialnega dela z ljudmi z demenco v Sloveniji.

Vito Flaker

Demenca – razlog za dezinstitucionalizacijo - Str. 147 - 163Ključne besede: totalna ustanova, subjektivnost, dejavnostna identiteta, hevristični model

Oskrbo ljudi z demenco pogosto zasledimo kot zadnji argument, da institucije kljub vsemu potrebujemo. Avtor trdi, da demenca ni »bolezen«, ki jo je treba oskrbeti v instituciji, in da institucije niso okolje, ki bi imelo odločilne prednosti, da premestitev v zavodsko okolje ni posledica »poslabšanja stanja«, temveč posledica nezveznosti sistema, pomanjkanja intenzivnih storitev v skupnosti in »drame institucionalizacije«, ki jo spremlja postvaritev človeka in spodbuja iskanje dobička. Nasprotno, institucije lahko opišemo kot »stroj pozabljanja«, vir odtujitve, pasivizacije in poglabljanja prav tistih težav, ki jih navadno pripisujemo bolezenskemu procesu. Na tej podlagi avtor skicira za področje demence specifične elemente dezinstitucionalizacije in zasnuje hevristični izrek za raziskovanje in delovanje na tem področju. Prehod v skupnost pomeni spremembo modeliranja demence, zagotavljanje varnega prostora, ustrezne intenzivnosti podpore, spoj neformalne oskrbe in strokovnih posegov v sami situaciji, omogočanje alternativne subjektivnosti in nove solidarnosti. Raziskovanje in delovanje na področju demence naj bi izhajali iz življenjskega sveta ljudi, ki jih tako označujemo, in prečno obravnavali součinkovanje več ravni delovanja. Osredotočiti bi se morali na prav tako prečna pojava nadomeščanja izgubljene subjektivnosti in umeščanja v prostor, hkrati pa odgovarjati tudi na bolj temeljna vprašanja razcepa med kontemplativno in dejavnostno identiteto.

Liljana Rihter

Pregled ugotovitev zaključnih del študentk in študentov Fakultete za socialno delo o socialnem delu z ljudmi z demenco - Str. 165 - 183Ključne besede: dolgotrajna oskrba, stari ljudje, metode dela, institucionalizacija, raziskovanje

Predstavljena je metaanaliza zaključnih del v zadnjih petih letih (2016–2020), ki obravnavajo temo socialnega dela z osebami z demenco. Med raziskanimi temami prevladuje delo v institucijah, a tudi delo v družinskem okolju ljudi z demenco; v manjši meri se pojavljajo teme dela v skupnosti. Vloga socialnega dela in uporabe metod socialnega dela je zato nekoliko bolj raziskana v institucijah, a tudi v tem okviru le v posameznih institucijah. Se pa ta tema ne pojavlja v raziskavah ljudi z demenco v domačem okolju. Večina raziskav je kvalitativnih na neslučajnostnih, priložnostnih vzorcih z uporabo intervjujev kot metode zbiranja podatkov. Pogosto študentke in študenti raziskujejo izzive in potrebe vpletenih v oskrbo ljudi z demenco, vendar z manj poudarka na številčnih podatkih. Raziskovanje bo v prihodnje treba usmeriti v skupnost in (socialno) delo z ljudmi z demenco v domačem okolju ter v bolj poglobljeno raziskovanje uporabe metod socialnega dela in drugih oblik dela z ljudmi z demenco.

Benjamin Penič, Sintija Munđar

Identiteta ljudi z demenco: priložnost za krepitev moči - Str. 185 - 202Ključne besede: socialno delo, bivalno okolje, socialno okolje, socialna identiteta, osebna identiteta, dolgotrajna oskrba

Identiteta človeka je dinamična, nestalna in spremenljiva ter se oblikuje v družbenih kontekstih. Zaradi narave bolezni so ljudje z demenco prepoznani kot ranljiva skupina z manj stabilno identiteto, zato je njihova individualnost pogosto nespoštovana. Sistematični pregled literature kaže, da imata bivalno in socialno okolje pomembno vlogo pri utrjevanju, ohranjanju in rekonstrukciji identitete ljudi z demenco. Interakcije ljudi z demenco z njihovim bivalnim in socialnim okoljem namreč omogočajo učenje novih strategij za izražanje svoje identitete, socialno omrežje pa je dragocen vir moči v procesu izražanja, utrjevanja ali preoblikovanja identitete. Pripovedi in zgodbe ljudi z demenco pripomorejo k ohranjanju njihove osebne identitete in omogočajo podoživljanje spominov. Možnost zaupanja izkušenj in vključenost v socialne interakcije pomenita priznanje njihove enkratnosti in jim dajeta občutek vrednosti. Ljudje z demenco si želijo sodelovanja in vključenosti pri aktivnostih, saj so številne ključen gradnik njihove identitete, uspešno dokončanje aktivnosti pa pripomore k ohranjanju pozitivne samopodobe in doživljanja lastne vrednosti.

Jana Mali, Benjamin Penič

Odzivi socialnega dela na ukrepe za zajezitev epidemije covida-19 v domovih za stare ljudi - Str. 203 - 221Ključne besede: institucionalna oskrba, dolgotrajna oskrba, socialna izolacija, zagovorništvo, proticovidni ukrepi, etične dileme

V prvem delu prispevka je prikazano, kako je epidemija covida-19 obudila ideje o razvoju socialnega dela s starimi ljudmi. Pogostejše kršitve človekovih pravic, povečevanje diskriminacije starih ljudi in iskanje odgovorov na vse hujše stiske ob socialni izolaciji starih ljudi so teme, ki kar kličejo po vzpostavitvi specializacije za socialno delo s starimi ljudmi. Razvoj specializiranega znanja pa koristi tudi razvoju socialnega dela v domovih za stare ljudi. Prikazane so nekatere ključne prakse za razvoj novih področij socialnega dela v domovih. V osrednjem delu prispevka je opisana raziskava s socialnimi delavkami slovenskih domov in predstavljeni so rezultati o vplivu epidemije na socialno delo. Prikazano je, kateri so ključni izzivi za socialno delo, kako socialno delo ohranja vlogo pri organizaciji oskrbe v domu in katere so najbolj žgoče etične dileme socialnega dela. Predstavljene so tako pomanjkljivosti kot prednosti socialnega dela, da bi obstoječa tveganja za socialno delo prepoznali kot priložnost za nadaljnji razvoj stroke.

Anže Štancar

Vpliv epidemije covida-19 na življenje stanovalcev domov za stare - Str. 223 - 235Ključne besede: institucionalizacija, socialno delo, socialna izolacija, duševno zdravje

Leto 2020 je zaznamovala epidemija covida-19, ki je najbolj vplivala na družbeno ranljive skupine, še posebej na stare ljudi. Članek na podlagi kvalitativne raziskave pojasnjuje vpliv ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 na življenje starih ljudi v Domu starejših občanov Ajdovščina. Socialno delo se je v tem obdobju znašlo v kočljivi situaciji in se je bilo prisiljeno odzvati. V institucijah za stare se je znašlo v nezavidljivem položaju, saj se je moralo zelo hitro prilagoditi novim izzivom – vzdrževati stike v času, ki je hudo omejeval telesne stike, in omogočiti sporazumevanje med stanovalci in njihovimi bližnjimi. Članek povezuje domove za stare s pojmom totalne institucije in prikaže, kako se je socialno delo v domu za stare spoprijemalo z izzivi v času epidemije covida-19. Prikazan je vpliv epidemioloških ukrepov in socialne izolacije na duševno zdravje in vsakdanje življenje ljudi. Navedene so temeljne naloge socialnih delavk v kriznih okoliščinah.

STROKOVNA ČLANKA

Anamarija Kejžar

Uporaba stimulativnih aktivnosti v socialnem delu z ljudmi z demenco - Str. 237 - 247Ključne besede: nefarmakološke aktivnosti, osebno načrtovanje oskrbe, ustvarjalne tehnike, antipsihotiki

Socialno delo z ljudmi z demenco ima glede na vse večje število ljudi z demenco nov izziv: kako ohraniti dostojanstvo človeka z demenco in njegove družine. Avtorica raziskuje pomen kontinuiranega izvajanja različnih stimulativnih aktivnosti za ljudi z demenco v domovih za stare (primerne so tudi za izvajanje v domačem okolju) pa tudi njihovo dobro počutje, ohranjanje lastne vrednosti in samospoštovanje. Stimulativne aktivnosti sodijo med nefarmakološke oblike oskrbe in segajo na različna področja – dnevna opravila (v gospodinjstvu in na vrtu), fizična vadba, kognitivna vadba in komplementarne aktivnosti, kot so: aktivnosti s področja glasbe in likovne umetnosti, vključevanje sodobne informacijske tehnologije, aromaterapija. Stimulativne aktivnosti lahko izvajajo socialne delavke, delovni terapevti in druge strokovne delavke, njihov namen pa je ohranjanje kognitivnih sposobnosti, počasnejše napredovanje demence in dobro počutje ljudi z demenco. V stimulativnih aktivnostih človek z demenco skupaj s strokovnim delavcem oz. oskrbovalko raziskuje in odkriva aktivnosti, ki jih zmore opravljati in pri katerih se dobro počuti, to pa vpliva na zmanjšanje vedenjskih in psihičnih simptomov demence.

Ivona Balent, Barbara Gungl, Lara Horvat

Posledice življenja starih ljudi v samoti in kako jih lahko preprečimo - Str. 249 - 256Ključne besede: socialna intervencija, starost, socialna izolacija, socialna opora, duševno zdravje, samostojno življenje

Prispevek prikazuje pomembne ugotovitve na področju samskega življenja v starosti in obravnava problem samote. Težav, s katerimi se zaradi samote srečajo stari ljudje, ne smemo zanemarjati, prav tako pa moramo upoštevati tudi posledice teh težav na njihovo fizično in psihično zdravje in splošno počutje. Zato so v prispevku opisane nekatere intervencije, ki so se pokazale kot učinkovite v preprečevanju negativnih posledic samote pri starih ljudeh. Ker je socialna mreža za zdravje starostnika zelo pomembna, so najuspešnejše intervencije tiste, ki temeljijo na krepitvi socialne podpore starega človeka (npr. sodelovanje znotraj društev, zagotavljanje podpore drugim, multigeneracijska gospodinjstva).

KNJIŽNA RECENZIJA

Liljana Rihter

Jana Mali in Vera Grebenc (2021): Strategije raziskovanja in razvoja dolgotrajne oskrbe starih ljudi v skupnosti - Str. 257 - 259

IN MEMORIAM

Vito Flaker

Ko odide nekdo izmed nas … V spomin na Johna Southgatea - Str. 261 - 268