Revija Socialno delo

Socialno delo je znanstvena periodična publikacija za naslovno področje z dolgo tradicijo (od 1957). Na leto izidejo štiri številke. Smernice, kako pripraviti in predložiti prispevek za objavo, so na teh spletnih straneh. Sprejemamo članke v slovenskem in angleškem jeziku. Povzetki člankov so vključeni v podatkovne baze International Bibliography of the Social Sciences IBSS), Sociological Abstracts in EBSCO SocIndex with Full Text.

letnik 58, Št.2

ZNANSTVENI ČLANKI

Karina Schlingensiepen-Trint

Državljanstvo, demokracija in socialno delo: raziskovanje neposredne povezave - Str. 95 - 111Ključne besede: socialne pravice, država blaginje, državljan, socialna politika, družbene razmere

V demokratičnih ustavnih državah obstaja vrzel med družbenimi neenakostmi, ki so posledica kapitalistične družbe, in statusom svobodnih in enakopravnih državljanov, ki ga zagotavlja ustava. Avtorica trdi, da se socialno delo s tem, ko “posreduje” med posameznikom in družbo, s to vrzeljo ne samo pasivno srečuje. Pokazati je mogoče, da je med socialnim delom, demokracijo in državljanstvom neposredna povezava. Predstavljene so tri hipoteze. (1) Socialne pravice so nujni pogoj za zagotovitev statusa svobodnega in enakopravnega aktivnega državljana. Socialne pravice so nujne, če hočemo zagotoviti demokratične razmere. (2) Ker pravice nimajo smisla, če ni družbenih razmer, v katerih bi jih posameznik lahko uresničeval, avtorica trdi, da so socialne pravice, ki jih uresničuje in jamči država blaginje, sicer potrebne, niso pa dovolj. (3) Avtorica opozori, da je socialno delo ključno, če hoče posameznik zares uveljavljati svoj status enakopravnega svobodnega državljana in če hočemo zagotoviti demokratične razmere. Na koncu članka je opisanih nekaj posledic takšnega teoretskega razmišljanja.

Anže Jurček

Prispevek socialnega dela v zdravstveni dejavnosti v Sloveniji - Str. 113 - 124Ključne besede: zdravstvo, obravnava pacienta, multidisciplinarni tim, metode, zdravstveno varstvo, socialne delavke

Članek je nastal na podlagi raziskave in študija izbranega področja socialnega dela v zdravstveni dejavnosti v Sloveniji, področja dela sekcije socialnih delavk v zdravstvu in njihovega specifičnega prispevka k multidisciplinarni obravnavi pacientov. Rezultati empirične kvalitativne raziskave so pripovedi petih intervjuvank in intervjuvanca, ki prikažejo metode in elemente socialnega dela pri obravnavi pacientov, uporabo strokovnega jezika socialnega dela, prilagajanje stroke zdravstvenemu okolju in s tem povezano integriteto stroke znotraj zdravstvene dejavnosti, sodelovanje s pacienti, svojci in zdravstvenimi delavci v procesih pomoči. Rezultati prikazujejo status Sekcije socialnih delavk v zdravstvu in problematizirajo neurejene standarde in normative socialnega dela v zdravstvu, neopredeljene in neusklajene storitve, neurejeno pripravništvo in opravljanje prakse na tem področju, neopredeljeno vlogo in pomen v zakonih in drugih splošnih aktih, nerazvito izobraževanje in pomanjkanje raziskovalnega dela na tem področju.

Ana Štambuk

Vdovstvo in žalovanje v starosti - Str. 125 - 144Ključne besede: izguba, socialna gerontologija, socialna podpora, žalost, osamljenost, smrt

V prvem delu so predstavljeni značilnosti vdovstva in različni odzivi na izgubo v starosti, v drugem pa teoretski pristopi k žalosti. V procesu žalovanja sta pomembni kompleksnost in individualnost vsakega posameznika, strokovnjaki in družinski člani pa bi morali upoštevati dejavnike, povezane z žalovanjem. Čeprav velja prilagajanje na smrt zakonca v starosti za eno od naravnih faz življenja, je izguba zakonca eden največjih stresorjev v življenju. Avtorica obravnava posledice vdovstva in razlike v prilagajanju na izgubo med moškimi in ženskami; to je še posebej pomembno upoštevati pri zagotavljanju ustrezne pomoči in podpore. Predlaga tudi strategije za obvladovanje osamljenosti, ki je posledica vdovstva. V sklepu je poudarjen pomen socialne podpore za vse stare ljudi v težavnih razmerah (zlasti za tiste, ki so hudo bolni, brez družine ali imajo majhne dohodke, in za moške). Treba je ustvariti družbeno ozračje, v katerem bodo žalujoči priznani in sprejeti v svoji novi vlogi, za katero potrebujejo čas, da se navadijo nanjo.

POLEMIKA

Tamara Rape Žiberna, Aleš Žnidar, Janko Cafuta, Vito Flaker

Reorganizacija centrov za socialno delo: kaj se pravzaprav dogaja? - Str. 145 - 154

ESEJ

Klavdija Gorjup

Moja izkušnja učenja socialnega dela - Str. 155 - 160

KNJIŽNI RECENZIJI

Juš Škraban

Jasna Russo, Angela Sweeney (ur.) (2016): Searching for a rose garden: challenging psychiatry, fostering mad studies - Str. 161 - 164

Anže Jurček

Édouard Louis (2018): The end of Eddy - Str. 165 - 168

NAJAVA

7. kongres socialnega dela: humanizem in etika v socialnem delu - Str. 169 - 178