Revija Socialno delo

Socialno delo je znanstvena periodična publikacija za naslovno področje z dolgo tradicijo (od 1957). Na leto izidejo štiri številke. Smernice, kako pripraviti in predložiti prispevek za objavo, so na teh spletnih straneh. Sprejemamo članke v slovenskem in angleškem jeziku. Povzetki člankov so vključeni v podatkovne baze International Bibliography of the Social Sciences IBSS), Sociological Abstracts in EBSCO SocIndex with Full Text.

letnik 60, Št.1

ČLANKI

Lucija Klun

Do vključevanja z izključevanjem: preobraženi rasizmi sodobnih vzgojno-izobraževalnih in socialnovarstvenih praks za »vključevanje« Romov - Str. 3 - 17Ključne besede: strukturno nasilje, asimilacija, inkluzija, diskriminacija, neenakost, antirasizem.

Romi so bili v Evropi stoletja tarče nasilja, kaznovanja, izključevanja in patologiziranja, s sodobno, razsvetljensko prevzgojno vnemo pa naj bi jim »pomagali«, da se otresejo pripisane manjvrednosti, opustijo problematična vedenja in se asimilirajo. Avtorica dokazuje, da se sodobni programi za vključevanje kljub humanističnemu pridihu in zavezanosti k varovanju manjšinskih pravic skladajo s prejšnjim strukturnim nasiljem. Pri tem v večini primerov dobrohotno »vključevanje« v praksi pomeni socialno, kognitivno, jezikovno asimilacijo, za namene multikulturalizma pa so Romom prepuščene nekatere eksotizirane poteze kulture. Takšna interpretacija Rome prikazuje kot ljudstvo, katerega edini problem je, da niso dovolj napredni – vsega preganjanja in poskusov »vključevanja« so deležni le zato, ker je njihova točka razvoja nezdružljiva z evropsko civilizacijo. Nereflektirano »vključevanje« Romov, predvsem s pedagoškim in socialnoskrbstvenim aparatom, poraja nove etape izključevanja, diskriminacije in rasistične obravnave, ker ohranja simbolno mejo med Nami in Njimi čvrsto. Če prevzgoja ni učinkovita, je krivda za neuspeh projektov vključevanja pripisana Romom. Čeprav je vključevanje Romov uradno postalo imperativ, avtorica opozori na spornost nadnacionalnih in nacionalnih strategij in smernic o vključevanju, ki je v resnici samo nova preobleka izključevanja.

Živa Humer

»Najboljše, da me imate kar pod očeta«: izkušnje gejevskih očetov pri uresničevanju starševskih pravic in skrbi za otroke - Str. 19 - 35Ključne besede: očetovstvo, skrbne moškosti, geji, družine, diskriminacija.

V kontekstu vključenega očetovstva so predstavljene starševske zgodbe in izkušnje gejevskih očetov pri skrbi za otroke. Na podlagi analize štirih intervjujev z gejevskimi očeti so prikazane njihove izkušnje pri uresničevanju očetovstva in očetovanja, pri skrbi, negi in vzgoji otrok ter uresničevanju starševskih pravic, ki pokažejo neenakosti in diskriminacije, ki jih ti očetje doživljajo. Naracije gejevskih očetov o skrbstvenih praksah za otroke kažejo na starševstvo in skrb za otroke kot ključno identitetno točko v njihovem življenju. Gejevski očetje s primarno starševsko vlogo in vključenostjo v otrokovo življenje ter skrbstvenimi praksami za otroke razširjajo vključeno očetovstvo in sooblikujejo model skrbnih moškosti, opredeljenih z intimnostjo, skrbjo za drugega, odnosi in vzajemnostjo.

Eva Jambrek

Participacija otrok v razvezni mediaciji po Družinskem zakoniku: od koncepta do implementacije - Str. 37 - 54Ključne besede: otrok, udeležba, razveza, reševanje sporov, družinska mediacija, glas otroka.

Prispevek prek interdisciplinarnega povezovanja teoretskih konceptov mediacije, socialnega dela in družinskega prava prikaže vlogo otroka v mediaciji ob razvezi staršev. Mediacijski postopek mora kljub svoji neformalni naravi zagotoviti primerljivo raven varstva pravice otrok do participacije, kot ga lahko otroci pričakujejo od formalnih družinskopravnih postopkov. Pomemben korak k utrditvi položaja otrok v mediaciji je bil v slovenskem prostoru dosežen leta 2017 s sprejetjem Družinskega zakonika, ki mediatorju omogoča vključitev otroka v mediacijo. Ciljev participacije otrok v mediaciji je več: zagotavlja spoštovanje otrokove procesne pravice do izjave, omogoča raziskovanje otrokovega doživljanja razveze in spodbuja zaupno osebo, da krepi moč otroka. V prispevku sta ob upoštevanju slovenske normativne ureditve participativnih pravic otrok in mediacije predstavljena celovit koncept vključevanja otrok v mediacijo in njegova implementacija.

Gaja Černe, Liljana Rihter

Podpora in pomoč osebam z anoreksijo: pozitivni in negativni vidiki spletnih pro-ana strani - Str. 55 - 67Ključne besede: motnje hranjenja, internet, spletne podporne skupine, socialno delo.

Ljudje, ki zaradi stisk ob motnjah hranjenja potrebujejo pomoč in podporo, se pogosto prej kot k socialnim delavkam obračajo k virtualnim skupnostim, saj so hitreje dostopne. V socialnem delu so t. i. pro-ana spletne strani slabo znane. V članku so prikazane do zdaj znane ugotovitve o koristnih in škodljivih vplivih pro-ana strani in o pomenu, ki ga lahko imajo za socialno delo. Predstavljena je kvalitativna raziskava na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 20 ljudi, ki obiskujejo pro-ana spletne strani. Poglavitna vloga pro-ana spletnih strani je, da uporabnicam ponujajo možnost anonimnega pridobivanja informacij, vodenja in čustvene podpore. Na eni strani jim pomenijo občutek vključenosti v skupnost, a imajo lahko tudi negativne učinke, saj nekatere pro-ana spletne strani spodbujajo k motnjam hranjenja. Zato je pomembno, da kot socialne delavke razumemo, kaj uporabnice na spletnih straneh pritegne in katere svoje potrebe tam lažje in hitreje zadovoljijo, da bomo ob srečanju z njimi znali ponuditi ustrezno podporo in pomoč.

STROKOVNI ČLANEK

Kristina Urh

Primerjava med postopki nacionalnih in mednarodnih posvojitev v Sloveniji in na Hrvaškem - Str. 69 - 79Ključne besede: centri za socialno delo, otrokove pravice, reproduktivne pravice, splav, antirasizem, posvojitelji.

Predstavljena je raziskava s socialnimi delavkami z izkušnjami pri postopkih posvojitev in postopkih meddržavnih posvojitev v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški. Namen raziskave je bil prikazati razlike in podobnosti med postopkoma v obeh državah, raziskati reproduktivne pravice žensk, prikazati najnovejše statistične podatke, pregledati perspektivo otrok in potencialnih posvojiteljev na sam postopek, se seznaniti s posebnostmi na tem področju in predvsem ponuditi predloge, kako učinkovitejše delovati na področju posvojitev.

KNJIŽNE RECENZIJE

Bojan Dekleva

Vera Grebenc in Amra Šabić (ur.) (2020): Odprta scena: zmanjševanje škode med brezdomnimi uporabniki drog v Ljubljani - Str. 81 - 83

Anamarija Kejžar

Simone de Beauvoir (2018, 2020): Starost - Str. 85 - 89

Juš Škraban

Giovanna Del Giudice (2020): … e tu slegalo subito: sulla contenzione in psichiaria - Str. 91 - 94