Revija Socialno delo

Socialno delo je znanstvena periodična publikacija za naslovno področje z dolgo tradicijo (od 1957). Na leto izidejo štiri številke. Smernice, kako pripraviti in predložiti prispevek za objavo, so na teh spletnih straneh. Sprejemamo članke v slovenskem in angleškem jeziku. Povzetki člankov so vključeni v podatkovne baze International Bibliography of the Social Sciences IBSS), Sociological Abstracts in EBSCO SocIndex with Full Text.

letnik 58, Št.3-4

UVOD V TEMATSKO ŠTEVILKO

Jana Mali, Vesna Leskošek

O razvoju izobraževanja za socialno delo ob 100. obletnici Univerze v Ljubljani - Str. 179 - 180

ZNANSTVENI ČLANKI

Ana Marija Sobočan

Poklicna identiteta in etika v socialnem delu v objavah v reviji Socialno delo - Str. 181 - 192Ključne besede: zgodovina socialnega dela, etična načela, etični kodeks, izobraževanje za socialno delo, vrednote

V prispevku je predstavljenih več besedil, objavljenih v reviji Socialno delo (ali njenih predhodnicah) med letoma 1972 in 2018, ki obravnavajo temo etike pa tudi identitete socialnega dela. Članek opisuje tematike in usmeritve, ki s pomočjo objave v tej reviji oblikujejo teoretsko, interpretativno in mnenjsko polje o etiki in identiteti socialnega dela v Sloveniji. To polje je vsekakor relevantno za razumevanje in uveljavljanje tega, kaj je socialno delo v Sloveniji, kakšni so njegovi cilji, vrednote, avtoriteta, omejitve, ipd., zato bi bilo smiselno o etiki in poklicni identiteti razmišljati in pisati še več kot do zdaj.

Liljana Rihter

Pregled dejavnosti raziskovanja v kontekstu izobraževanja za socialno delo v Sloveniji - Str. 193 - 206Ključne besede: socialno varstvo, socialna politika, Fakulteta za socialno delo, raziskovalne teme, študijski program, financiranje

Raziskovalna dejavnost v povezavi z izobraževanjem za socialno delo v Sloveniji ima petdesetletno tradicijo. V tem času je bilo izvedenih več kot 170 raziskovalnih in razvojnih projektov, ki so pomembno (so)vplivali na razvoj prakse in teorije socialnega dela in izobraževanja za socialno delo. Smernice in globalni standardi za izobraževanje za socialno delo dajejo raziskovanju velik pomen. Analiza opravljenega raziskovalnega in razvojnega dela (tem, namena, populacij, virov financiranja) od leta 1969 kaže, da upoštevamo te smernice. Z raziskovalno-razvojno dejavnostjo smo se raziskovalke in raziskovalci poleg temeljnega namena – razvijati prakso in teorijo socialnega dela – ukvarjali tudi s širšimi družbenimi in političnimi temami (socialno varstvo in socialna politika) in z družbenim položajem populacij, ki so uporabniki socialnovarstvenih storitev. Ugotovitve raziskav so omogočale razvijanje študijskih vsebin in prilagajanje študija socialnega dela aktualnim razmeram v družbi. V času prevladujočega neoliberalizma sta nujna znanstveno raziskovanje in refleksija o družbenem kontekstu, s sta velikokrat otežena že zaradi prevladujočega načina financiranja raziskovalne dejavnosti na podlagi razpisanih tem, ki jih določijo odločevalci, to pa ne sovpada nujno z zaznanimi potrebami ali interesom raziskovalk in raziskovalcev.

Barbara Kresal

Ustanovitev Mednarodne organizacije dela leta 1919: Sto let organiziranega urejanja delavskih pravic na mednarodni ravni - Str. 207 - 217Ključne besede: delovno pravo, socialna pravičnost, dostojno delo, delovni čas

Prispevek analizira ustanovitev Mednarodne organizacije dela leta 1919 kot dela Versajske mirovne pogodbe in razvoj te mednarodne organizacije v sto letih njenega obstoja. Obravnava pomen delavskih pravic in njihovega urejanja na mednarodni ravni ter vlogo Mednarodne organizacije dela v tej zvezi. Kot primer je predstavljen razvoj urejanja delovnega časa v luči relevantnih konvencij Mednarodne organizacije dela. Prispevek primerja položaj v svetu dela pred sto leti z današnjim položajem. Socialna pravičnost in dostojno delo še vedno ostajata deklarirana, a neizpolnjena cilja Mednarodne organizacije dela.

Jana Mali

Socialno delo v interdisciplinarnih raziskavah: Primer raziskovanja socialnih razsežnosti demence - Str. 219 - 233Ključne besede: destigmatizacija, uporabniška perpsektiva, oskrba, oskrbovalci, bivalno okolje, gerontologija

Raziskovanje socialnih razsežnosti demence ima v mednarodnem kontekstu več kot tridesetletno tradicijo, v Sloveniji pa se s tem ne ukvarjamo še niti dve desetletji. Kljub temu že od začetka sledimo raziskovalnim trendom, saj v raziskovanje vnašamo uporabniško perspektivo, ki je osrednje konceptualno vodilo socialnega dela. V zadnjih štirih letih smo raziskovanje demence usmerili v interdisciplinarno raziskovanje. V članku so prikazani namen in cilji treh interdisciplinarnih raziskav in njihovi rezultati. V raziskavah smo znanje socialnega dela dopolnjevali z različnimi vedami iz naravoslovja, humanistike in družboslovja. Po eni strani smo znanje in koncepte socialnega dela z ljudmi z demenco v teh raziskavah preverjali in dopolnjevali, po drugi strani pa smo z zagovorniškim odnosom do ljudi z demenco v njih vzdrževali uporabniško perspektivo in njeno uporabo preizkušali v sodelujočih znanostih. Pokazalo se je, da je interdisciplinarno raziskovanje demence področje novega znanja za ravnanje z ljudmi z demenco in zanje.

Milko Poštrak

Socialno delo z ranljivimi mladostniki v njihovem prostem času v Sloveniji v obdobju 1975–1990 - Str. 235 - 254Ključne besede: mladina, subkulture, socialno delo, življenjski slogi, preventiva

V prispevku so predstavljeni koncepti, teorije in opredelitve analitskega pojma prosti čas. Prosti čas avtor poveže s koncepti in spoznanji s področja preučevanj mladinskih kultur ali subkultur. To so namreč poskusi razrešitve kolektivno zaznanih protislovij vsakdanjega življe-nja mladostnikov. Ti poskusi razrešitev, odzivov na stiske in težave v življenjskem svetu ranlji-vih mladostnikov so hkrati tudi znamenje, sporočilo, da se nekaj dogaja v njihovem življenj-skem svetu. Spoznanja in ugotovitve s področja preučevanj prostega časa in mladinskih sub-kultur ustvarjajo kontekst socialnega dela z ranljivimi mladostniki. Prosti čas in strategije življenja, ki jih razvijajo ranljivi mladostniki v njem, so namreč prostor in priložnost za nave-zovanje stikov in vzpostavitve socialnodelovnega odnosa z ranljivimi mladostniki. V drugem delu prispevka je predstavljen določen segment dejavnosti strokovnjakov od sedemdesetih do devetdesetih let 20. stoletja s takrat Višje šole za socialne delavce na področju prostoča-snih dejavnosti mladih. Te dejavnosti so se opirale na izkušnje teoretskih in konceptualnih premikov in novih premislekov v družbenih vedah, tudi kot posledica družbenih gibanj in na sploh družbenih sprememb v drugi polovici šestdesetih let 20. stoletja.

Petra Videmšek, Tadeja Kodele

Uporabniška perspektiva v praktičnem usposabljanju na Fakulteti za socialno delo - Str. 255 - 269Ključne besede: praksa, praktično usposabljanje, mentorji, učni načrt, socialna vključenost, izkustveno učenje

Na Fakulteti za socialno delo je več let potekalo preoblikovanje prakse, da bi imele študentke čim več praktičnega znanja za kompetentno delo v praksi socialnega dela. V članku je prikazano, katere so bile ključne spremembe pri oblikovanju prakse in kakšna je bila pri teh spremembah vloga ljudi z osebnimi izkušnjami. Podrobneje so predstavljene ocene uporabnikov kot sporočila študentkam pri njihovem praktičnem usposabljanju. Izhodišče je predpostavka, da so ljudje z osebnimi izkušnjami najboljši učitelji in da te ocene lahko študentkam pomagajo pri kompetentnem ravnanju v prihodnji socialnodelovni praksi. Predstavljen je tudi pomen uporabniške perspektive. Avtorici utemeljita, zakaj se je takšna perspektiva razvila prav v stroki socialnega dela in zakaj ji pripisujemo tako velik pomen. S pomočjo teoretskih podlag, ki podpirajo vključenost ljudi z osebno izkušnjo, pokažeta, zakaj je pomembno, da tudi v oblikovanje prakse vključimo ljudi z osebno izkušnjo, in kaj njihova vključenost prinaša študentkam socialnega dela.

ESEJ

Blaž Mesec

Če jih zgrešimo, smo zgrešeni - Str. 271 - 292

MANIFEST

Preboj socialnega - Dubrovniški manifest 2019 - Str. 293 - 296

INTERVJU

Vesna Leskošek

Intervju z Gabi Čačinovič Vogrinčič - Str. 297 - 301

Borut Petrović Jesenovec

Intervju z Bogdanom Lešnikom - Str. 303 - 306

KNJIŽNE RECENZIJE

Klavdija Kustec

Jana Mali, Vida Miloševič Arnold (urednici) (2011): Demenca: Izziv za socialno delo (2. natis) - Str. 307 - 309

Anamarija Kejžar

Jana Mali, Nina Mešl, Liljana Rihter (2011): Socialno delo z osebami z demenco - raziskovanje potreb oseb z demenco in odgovorov nanje - Str. 311 - 315

Gašper Krstulović

Petra Videmšek (2013): Iz institucij v skupnost - stanovanjske skupine nevladnih organizacij na področju duševnega zdravja - Str. 317 - 319

Anže Jurček

Vera Grebenc, Amra Šabič (2013): Ljubljanske zgodbe - biografije navadnih ljudi - Str. 321 - 323

Milko Poštrak

Lea Šugman Bohinc (ur.) (2011): Učenci z učnimi težavami - izvirni delovni projekt pomoči - Str. 325 - 327

Mojca Urek

Simona Gerenčer Pegan (2017): Ljudje z gluhoslepoto v Sloveniji - Str. 329 - 331

Julija Sardelić

Špela Urh (ur.) (2012): Država želi, da ostanemo cigani! - teoretske refleksije in prakse izkljuečvanja/vključevanja Romov v Sloveniji - Str. 333 - 334