Revija Socialno delo

Revija Socialno delo je edina znanstvena periodična publikacija za socialno delo v Sloveniji. Izhaja že od leta 1961 in je pomembna za razvoj socialnega dela kot znanstvene discipline in aplikativne vede. V objavo sprejemamo teoretsko in metodološko kakovostne ter izvirne in pregledne članke s področja socialnega dela, ki uspešno prestanejo postopek dvojno slepe recenzije, objavljamo pa tudi knjižne recenzije, polemike, raziskovalna poročila in strokovne prispevke. Na leto izidejo štiri številke, med katerimi izdajamo redne in tematske številke. V rednih objavljamo članke, ki sledijo raziskovalnim dosežkom na področju razvoja teorije in prakse socialnega dela. Tematske številke pa so namenjene poglobljenemu pogledu v aktualne teme ali teme, ki so posebej pomembne za razvoj socialnega dela. V objavo sprejemamo članke v slovenskem in angleškem jeziku in tako skrbimo za vpetost v lokalne, regionalne in svetovne tokove na področju socialnega dela. Povzetki člankov so vključeni v podatkovne baze International Bibliography of the Social Sciences IBSS), Sociological Abstracts in EBSCO SocIndex with Full Text.

letnik 60, Št.2

UVODNIK

Darja Zaviršek, Sonja Bezjak

Etika kot sredstvo proti razgradnji socialnega dela - Str. 99 - 100

NAGOVOR

Julia Watkins

Pozdravni nagovor ob odprtju 7. kongresa socialnega dela v Sloveniji - Str. 101 - 103

ZNANSTVENI ČLANKI

Ana M. Sobočan

Etične dileme in izzivi humanizma v socialnem delu danes - Str. 105 - 120Ključne besede: etika, neoliberalizem, tveganje, korporativizem, socialna država, kritično mišljenje.

Socialno delo je prežeto z etičnimi dilemami. Te izhajajo tudi iz konflikta med humanističnimi načeli in etičnimi imperativi socialnega dela ter trenutnimi usmeritvami v socialnih politikah in makroekonomskimi procesi. Različni elementi in dejavniki neoliberalne ureditve so s tega vidika relevantni tudi za razumevanje sodobne prakse socialnega dela, ki jo zaznamujejo deregulacija, deprofesionalizacija, privatizacija, uvajanje tržnih načel v storitve ipd. Socialno delo tako izgublja sposobnost za analizo in spreminjanje sistemskih, kolektivnih in individualnih razmer, ki nam organizirajo in določajo življenja. Koncept tveganja nadomešča koncept potreb, individualna krivda nadomesti imperativ solidarnosti. Kot kažejo tudi rezultati raziskave s socialnimi delavkami v Sloveniji in tuja literatura, se kljub demoralizirajočemu stanju v poklicu generira tudi upor. Socialno delo mora znova zavzeti svoje zagovorniško, kritično, radikalno stališče in ubraniti svoj mandat boja za človekove pravice in družbeno pravičnost.

Darja Zaviršek, Sonja Bezjak

Zeleno socialno delo in okoljska pravičnost na primeru vode in hidroenergije - Str. 121 - 133Ključne besede: zeleno socialno delo, hidroelektrarne, okoljske katastrofe, Jugovzhodna Evropa, okoljskia pravičnost, Kruščica.

Zeleno socialno delo poudarja, da človeka ni mogoče ločiti od naravnega okolja, v katerem živi, (upoštevajoč floro in favno) in da je potrebno holistično razumevanje naravnih struktur in neživega okolja. Cilj zelenega socialnega dela je razvijanje socialnodelovne prakse, ki upošteva soodvisnost med obojim, človekom in naravo, redistributivno pravičnost in omogoča refleksijo o neenaki razporeditvi družbene moči. Okoljske katastrofe neenakomerno vplivajo na ljudi in bolj prizadenejo tiste, ki so ekonomsko najranljivejši; to se kaže v zdravju in duševnem zdravju ljudi. Članek analizira vprašanje okoljske pravičnosti in okoljskega žalovanja, ki se nanaša na ravnanje z vodnimi viri in uporabo hidroenergije. Ta sicer velja za »zeleno energijo«, a treba je upoštevati študije, ki hidroenergijo vidijo kot vzrok okoljskega opustošenja. Zeleno socialno delo mobilizira skupnosti in posameznike, da opozarjajo na nove neenakosti. Članek se osredotoči na regijo Jugovzhodne Evrope, kjer je veliko nasprotovanj lokalnega prebivalstva proti gradnji novih hidroelektrarn. Podrobno opisan primer iz Bosne in Hercegovine, kjer so »pogumne ženske Kruščice« uspešno ustavile interese lokalnih in mednarodnih investitorjev in korporacij za gradnjo hidroelektrarn v lokalnem okolju in okrepile skupnostno solidarnost, ima veliko izpovedno moč tudi za zeleno socialno delo.

Srečo Dragoš

Ideologija in strukturno nasilje - Str. 135 - 152Ključne besede: socialna politika, narodni značaj, fašizem, nacionalsocializem, civilna družba.

V nasprotju z običajnim, znanim, nenadnim in posamičnim nasiljem je strukturno nasilje težje opazno, ker ga pogosto – tako akterji kot žrtve – reducirajo na nesistemske in sporadične dogodke. Mehanizmi redukcije (razlogov, posledic) so pri strukturnem nasilju podobni kot pri ideološkem mišljenju, kar je obravnavano v prvem delu tega članka. Druga dva dela prispevka sta empirična. Namenjena sta analizi ideoloških redukcij na področju socialne politike v Sloveniji, ki proizvaja značilne učinke strukturnega nasilja. Pri tem so tarče ne zgolj marginalizirane skupine (čeprav so najbolj prizadete), pač pa tudi kultura celotne družbe v pomenu lastnosti, povzetih v (romantični) sintagmi »slovenski narodni značaj«. Evropska primerjava pokaže, da je slovenski narodni značaj najbolj problematičen v sklopu vrednot glede odnosa do sebe in do oblasti. Ko ta lastnost (kulture) sovpade z nestrpnostjo do drugih, z avtoritarno vlado, s prevladujočimi radikalnimi stališči do spreminjanja družbe in z negativnimi trendi v socialni politiki, dobimo eksplozivno mešanico.

Shulamit Ramon

Spoprijemanje s političnim konfliktom v socialnem delu danes in v bližnji prihodnosti: osredotočenost na evropsko socialno delo - Str. 153 - 166Ključne besede: migracije, neliberalna država, avtoritarianizem, socialni sistemi, begunci, prosilci za azil.

Članek prikaže, kako se socialni delavci in delavke spoprijemajo z neizogibnimi političnimi vprašanji, ki so sestavni del njihovega dela, ko delujejo kot posredniki med političnimi oblastmi (vladami in lokalnimi oblastmi) ter uporabniki socialnega dela, ki so žrtve političnih konfliktov. Avtorica že na začetku zavrne idejo, da bi bilo socialno delo lahko apolitično. Na kratko predstavi posledice oboroženih političnih konfliktov za vpleteno prebivalstvo pa tudi za socialne delavke in delavce, ki so državljanke in državljani teh držav in ki ostajajo v izvorni državi. Migracijski val v letih 2015–2017 in njegove posledice uporabi kot ključni primer, s katerim je mogoče podrobneje raziskati vprašanje spopada med vrednotami socialnega dela in vrednotami večine vlad članic Evropske unije. Avtorica razišče ključne spremembe, ki se dogajajo od osemdesetih let 20. stoletja v političnih ideologijah teh držav, med drugim vprašanje nacionalizma v kombinaciji z neoliberalizmom in vsiljenimi spremembami socialne države, ki razkrivajo percepcijo revnih, oviranih in obubožanih ljudi, ki sega še v čas pred drugo svetovno vojno. Avtorica preuči vpliv teh sprememb na odnos do beguncev, prosilcev za azil in migrantov. Poda nekaj ključnih primerov socialnih delavk, ki poskušajo izboljšati situacijo svojih uporabnikov. Članek sklene z možnostmi, ki jih imajo na voljo socialni delavci in delavke, ki želijo upoštevati vrednote socialnega dela v svoji organizaciji in svojem osebnem življenju.

Jelka Zorn

Nasilne meje, varnostnizacija in kriminalizacija solidarnosti - Str. 167 - 180Ključne besede: migracije, begunci, avtonomija, policijsko potiskanje, socialno delo, aktivizem.

Avtonomijo socialnega dela ogroža varnostnizacija, ki je oblika strukturnega nasilja nad migranti in begunci. Policijska potiskanja na evropskih mejah so kršitev mednarodnih standardov in pravice do pravic ljudi na poti. V takem rasističnem družbenem kontekstu so tudi skupine in posamezniki, ki se solidarizirajo z migranti, preganjani in ustrahovani. Oblast solidarnost prikaže kot zločin. V članku avtorica na podlagi metod opazovanja z udeležbo in avtoetnografije išče mesto socialnega dela, ki neenakosti in nasilja ne bo povečevalo, temveč upoštevalo načela stroke.

POROČILI

Hubert Höllmüller

Avstrijski projekt socialnega dela v Zahodni Sahari - Str. 181 - 186

Aida Hajdarević

Žensko sodišče: feministični model pravičnosti - Str. 187 - 189

KNJIŽNA RECENZIJA

Sara Pistotnik, Tanja Buda

Darja Zaviršek, Natalija Djoković, Laura Radešič, Katerina Meden, Katja Đogić, Maruša Kožman (2019): Romske družine: priročnik za razumevanje etične prakse v socialnem delu in drugih pomagajočih poklicih v podporo slovenskim Rominjam in Romom - Str. 191 - 195