ZNANSTVENI ČLANKI

Srečo Dragoš

Dekomodifikacija dela - Str. 241 - 258Ključne besede: socialna država, delo, prekariat, komodifikacija, usrane službe, univerzalni temeljni dohodek

Socialna država, največja družboslovna inovacija 20. stoletja, je v zadnjih petdesetih letih tarča številnih kritik. Nekatere so upravičene, druge nikakor. Upravičene kritike problematizirajo predvsem uspešnost socialne države, torej premajhno realizacijo nekaterih ciljev, zaradi katerih je omenjeni koncept sploh nastal, na primer odpravo revščine, prekariata, regulacijo nevidnega dela, skrb za obseg in kakovost javnih storitev. Neupravičene kritike pa se nanašajo predvsem na učinkovitost socialne države, problematizirajo njeno legitimnost in ji očitajo celo moralno negativne vplive na državljane, na primer na brezdelne prejemnike pomoči. Ker se razdalja med eno in drugo vrsto kritik nikakor ne zmanjšuje, je videti, da je doseg racionalnih argumentov in empiričnih podatkov precej omejen, zato se vse bolj poudarjajo možne alternative socialni državi. V prispevku je predstavljenih deset alternativnih konceptov, še prej pa je obravnavan eden od osnovnih problemov, o katerem se najmanj govori, čeprav bi moral biti eden od kriterijev presoje obravnavanih alternativ, ta problem je (ne)smiselnost dela.

Gordana Horvat

Pomen formalnih in neformalnih podpornih mrež za rejniške starše pri zagotavljanju normalizacije otrokovega življenja: primer Hrvaške - Str. 259 - 274Ključne besede: rejništvo, otroško varstvo, družine, deinstitucionalizacija, socialno delo, centri za socialno delo.

Rejništvo je v zadnjih letih na Hrvaškem postalo predmet zanimanja socialnega dela zaradi pomanjkanja namestitvenih kapacitet v institucijah in zaradi procesa deinstitucionalizacije, ki si prizadeva za normalizacijo življenja v skupnosti. Pri rejništvu je normalizacija otrokovega življenja izziv za vse vpletene, ker na Hrvaškem ne ostaja inkluzivni model rejništva in ker je vloga socialnega dela razdeljena med vse akterje v rejništvu. Avtorica izhaja iz domneve, da je za zagotovitev normalizacije pomembno poskbeti za formalne in neformalne mreže v skupnosti, ki jih socialno delo vzpostavlja in povezuje. V članku prepozna obstoječe podporne mreže za rejništvo in preučuje vlogo socialnega dela pri tem. Na podlagi kvalitativne analize osmih polstrukturiranih intervjujev z rejniškimi družinami, opravljenih med novembrom 2021 in januarjem 2022, izsledki kažejo, da rejniški starši potrebujejo več dostopne kontinuirane institucionalne podpore od socialnih delavk in delavcev, pa tudi neformalne oblike podpore, zlasti združenj rejniških staršev v civilnem sektorju, in boljše sodelovanje s primarnimi družinami otrok.

Petar Šajfar

Izkušnja deinstitucionalizacije iz perspektive uporabnikov storitev na Hrvaškem - Str. 275 - 295Ključne besede: intelektualne ovire, preselitev, podpora v skupnosti, stanovanjske skupine, dolgotrajna oskrba

Tako kot v drugih postsocialističnih državah se je proces deinstitucionalizacije tudi na Hrvaškem začel pozneje kot na Zahodu. Odločilno je bilo leto 2014, ko so se začele množične preselitve ljudi z ovirami iz institucij za dolgotrajno oskrbo v skupnostne namestitve. Namen raziskave je ugotoviti izkušnje oseb, ki imajo intelektualne ovire, z deinstitucionalizacijo. Raziskovalna metodologija temelji na kvalitativnem pristopu, ker poglablja razumevanje problema in raziskovalcu omogoča, da se osredotoči na izkušnje respondentov z resničnim življenjem. Opravljeni so bili delno strukturirani intervjuji s 13 udeleženkami in 14 udeleženci iz 11 različnih izvajalcev storitev stanovanjskih skupin na področju Republike Hrvaške. Večina sodelujočih je navedla, da so se iz institucij za dolgotrajno oskrbo preselili v stanovanjske skupine zaradi zaprtja institucij. Merilo, po katerem je bil nekdo sprejet v proces deinstitucionalizacije ali pa zavrnjen, je bila njegova funkcionalnost (npr. lepo vedenje, telesna mobilnost). Raziskava pokaže, da večina sodelujočih ni bila deležna sistematične in namenske priprave na prehod iz institucije za dolgotrajno oskrbo v stanovanjsko skupino. Rezultati raziskave delno sovpadajo z izsledki mednarodne literature, ki prav tako ugotavlja, da so uporabniki v procesu deinstitucionalizacije marginalizirani.

STROKOVNI ČLANEK

Blaž Mesec

Jezikovni model umetne inteligence chatGPT kot pripomoček pri kvalitativni analizi - Str. 297 - 316Ključne besede: človeška inteligenca, hevristika, utemeljena teorija, metodologija, mentorstvo, študijska praksa

Opisan je poskus uporabe jezikovnega modela umetne inteligence chatGPT pri kvalitativni analizi primera besedila, to je, odgovora študentke socialnega dela na eno od vprašanj o njeni študijski praksi. Robotu chatGPT so bila postavljena vprašanja, ki se nanašajo na identifikacijo osnovnih tem, osnovnih konceptov, tipološkega razporejanja (klasifikacije) in ocenjevalnega razporejanja. Odgovori robota so bili primerjani z izdelki človeškega raziskovalca. Robot je podal presenetljivo ustrezne odgovore. Samokritično je zavrnil samo zahtevo po strokovni konceptualizaciji. Sklep neformalnega poskusa je, da je robot chatGPT povsem uporaben pripomoček pri kvalitativni analizi, če mu raziskovalec zna postavljati ustrezna vprašanja (prompts). Izdelke robota mora pred objavo presoditi in dopolniti človeški raziskovalec. Postavlja se vprašanje avtorstva in odgovornosti.

POROČILI

Klavdija Gorjup

Pomen timskega dela pri obravnavi ogroženosti otrok - Str. 317 - 322

Janja Jakše, Suzana Savičić

Alternativne prakse dela v času epidemije v Varstveno delovnem centru Novo mesto - Str. 323 - 328

KNJIŽNA RECENZIJA

Blaž Mesec

Vito Flaker (2022) - Moč skupine - Str. 329 - 332

UVOD V TEMATSKO ŠTEVILKO

Ana Marija Sobočan, Sara Pistotnik, Jelka Zorn

Razvoj metod socialnega dela med emancipacijo in nadzorovanjem - Str. 85 - 88

ČLANKI

Darja Zaviršek

Otroški kolektiv kot metoda dela, odnosi med spoloma in sledovi Makarenkovega dela v pisnih in memoarskih virih socialnega dela v Sloveniji - Str. 89 - 110Ključne besede: pedagogika, kolonije, zapuščeni otroci, sovjetski človek, enakost med spoloma, spominsko delo.

Tematska analiza slavnega dela sovjetskega pedagoga Antona S. Makarenka Pedagoška pesnitev se osredotoča na dva vsebinska sklopa: a.) predstavitev ključnih metod pri delu z zapuščenimi otroki, ki so v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja v Sovjetski zvezi živeli v obliki zavodske oskrbe, v otroških kolonijah; b.) analizo odnosov med spoloma v Makarenkovem delu. Metoda kolektiva je bila utemeljena v skupnem bivanju in delu otrok različnih starosti in je temeljila na socialističnih vrednotah kolektivnega izobraževanja, dela in enakosti med spoloma. Nasprotovala je večinskim vzgojnim metodam kaznovanja, medicinizacije in patologizacije, kar je naletelo na številne kritike. Pedagoško pesnitev je sovjetska cenzura večkrat popravljala, tako da je ustrezala tedanji ideologiji, zato jo je treba brati kot etnografijo kolonije in kot alegorijo »socialne vzgoje« zanemarjenih otrok. V petdesetih letih 20. stoletja je bila knjiga prevedena v slovenščino in v druge jezike republik nekdanje Jugoslavije. Avtorica opisuje, kakšen odziv je imela knjiga med tistimi, ki so poučevali socialno delo v Sloveniji. Spominske vinjete nekaterih profesorjev socialnega dela in pedagogike, ki so se ukvarjali z otroki, dokazujejo, da so Makarenkovo delo dobro poznali; blizu jim je bila njegova metodo dela z otroki in njegova kritičnost do etiketiranja in patologiziranja otrok. Avtorica ugotovi, da sledi Makarenkovega dela v socialnem delu, kolikor je mogoče sklepati iz analiz diplomskih del v letih 1957–1991 in pričevanj učiteljev, ni zaznati, in nakaže nekaj razlogov za to.

Ana Cergol Paradiž, Irena Selišnik

Akterke ženskega gibanja na socialnem področju: kontinuitete in prelomi - Str. 111 - 128Ključne besede: socialno delo, socialna politika, zgodovina, socialno varstvo, aktivizem, feminizem.

Demografski katastrofi obeh svetovnih vojn sta skupaj s težnjo po povojni »kulturni demobilizaciji« in vrnitvi v »normalne razmere« spodbudili več različnih pobud, ki so v javnem diskurzu poudarjale pomen dobrodelnega oziroma socialnega dela, predvsem na področju zaščite mater in otrok in še posebej vdov in sirot. Mnoge izmed teh pobud so pred drugo svetovno vojno zagovarjala in tudi udejanjala slovenska ženska društva in nekatere njihove vidne predstavnice, npr. Alozija Štebi, ki je delovala tudi v državnih strukturah za socialno varstvo. Nekatere spremembe, ki so jih te posameznice zagovarjale že pred vojno, so se uresničile takoj po letu 1945, ko se je za takšno delo pomembno angažirala tudi Antifašistična fronta žensk, veliko njenih članic pa je bilo tudi zaposlenih na vidnih položajih v okviru Ministrstva za socialno varstvo. Čeprav so na idejni ravni povojne akterke gotovo vsaj nekoliko upoštevale smernice, ki so jih začrtale feministke pred vojno, saj so med drugim mnoge med njimi delovale v ženskem gibanju že pred vojno, pa so same v svojih besedilih predvsem poudarjale prelom na področju socialne politike z razmerami v obdobju pred revolucijo.

Maja Vehar

Spolnost in z njo povezana vprašanja na področju socialnega dela v prvih desetletjih socializma v Sloveniji - Str. 129 - 143Ključne besede: spolna vzgoja, reproduktivno zdravje, načrtovanje družine, socialne delavke, splav, kontracepcija.

Po drugi svetovni vojni so se v Sloveniji zgodile številne spremembe na področju odnosov med spoloma in spolnosti. Med glavnimi vprašanji so bila: povečanje zdravstvene zaščite spolnega in reproduktivnega zdravja, vprašanje splava in kontracepcije ter spolna vzgoja. Poleg opisa stanja na področju spolne vzgoje in načrtovanja družine v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja avtorica obravnava vlogo socialnega dela pri načrtovanju spolne vzgoje in izvajanju spolne vzgoje ter vprašanje, kako so bili socialni delavci in delavke usposobljeni za delo na področju spolne vzgoje. Na raziskovalna vprašanja odgovarja s pomočjo pregleda obstoječe literature in arhivskih virov.

ČLANKI

Sara Pistotnik

Socialne delavke v komisijah za dovolitev splava v šestdesetih letih v Sloveniji - Str. 145 - 164Ključne besede: socialno delo, reproduktivne pravice, načrtovanje rojstev, kontracepcija, pravice žensk.

Šestdeseta leta 20. stoletja so bila za socialno delo v Sloveniji formativna. Novo šolan kader se je počasi vključeval v številne družbene institucije ter razvijal socialnodelovne prakse v skladu s tedanjimi družbenimi nazori. Opisano je vzpostavljanje metod socialnega dela ob vključevanju socialnih delavk v komisije za dovolitev splava. Najprej so predstavljeni družbeni kontekst in predpisi, ki so umeščali socialno delo v odločanje o socialni indikaciji kot legitimnem razlogu za dovolitev splava. Nato so opisani napotki za strokovno delo, kakor so jih zapisale socialne delavke, ki so razvijale to področje in postopek obravnave žensk pred komisijo. Na koncu pa je navedenih nekaj razhajanj med napotki in prakso, kot se zarisujejo na podlagi različnih zgodovinskih virov. Predstavljeno je, kako so bile socialne delavke usposobljene in kako so sodelovale z zunanjimi sodelavci in drugimi institucijami. Tako je pojasnjena sistemska narava težav pri vpeljevanju socialne indikacije v prakso.

Tanja Buda

Socialnodelovna obravnava samskih mater v času socializma v Sloveniji (1963–1986): Analiza diplomskih nalog na Višji šoli za socialno delo - Str. 165 - 178Ključne besede: zgodovina socialnega dela, ženske, socialne delavke, samohranilke.

Zgodovinski pregled prakse socialnega dela s samskimi materami, ki temelji na diplomskih nalogah Višje šole za socialno delo, pokaže, da se je diskurz socialnih delavk o tej socialni temi zelo spreminjal. Socialne delavke so se v šestdesetih letih 20. stoletja trudile odzivati na potrebe samskih mater in so jih podpirale, predvsem kadar so bile v družini revščina in neurejene stanovanjske razmere. Rezultati raziskave, ki je v članku predstavljena, podpirajo tezo, da so sredi sedemdesetih let socialne delavke kljub naprednim nazorom tedanje politične doktrine v praksi imele pravzaprav tradicionalističen pogled na družino. Ta se je v osemdesetih letih nato dokončno utrdil. Prepričanje, da otrok potrebuje očeta in mater za »normalen razvoj«, je bilo v odnosu do samskih mater tako kategorično, da je mogoče domnevati, da se je socialno delo v tem pogledu razhajalo z ideologijo socializma.

Gašper Krstulović

Razvoj institucij na področju izobraževanja za otroke s posebnimi potrebami v Sloveniji od njihove ustanovitve do danes - Str. 179 - 190Ključne besede: šolstvo, prilagojen program, oviranosti, izobraževalne ustanove, specializirane ustanove.

Avtor opiše zgodovino in trenutno stanje na področju izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji. V zadnjih sto letih so bile v Sloveniji ustanovljene številne specializirane izobraževalne ustanove, ki delujejo vzporedno z rednim izobraževalnim sistemom. Te ustanove so bile ustanovljene z namenom izobraževanja specifične populacije učencev in učenk, ki so bili zaradi različnih razlogov izločeni iz rednega izobraževalnega sistema. Večina teh ustanov deluje še danes. V delovanju institucij pa so se od njihove ustanovitve zgodile številne kadrovske, predvsem pa vsebinske spremembe, ki kažejo spremenjeno stanje na področju splošnega izobraževanja v Sloveniji in spremembe v družbenem odnosu do senzornih, fizičnih in intelektualnih ovir. Zaradi spremenjenega družbenega odnosa do otrok z ovirami in njihovega izobraževanja se je spremenil tudi način dela v specializiranih izobraževalnih institucijah, pogosto se je spremenila tudi vključena populacija učencev in učenk, čeprav deklarativen namen in najpogosteje tudi ime teh institucij ostajata nespremenjena že od njihove ustanovitve.

Jelka Zorn

Ali so meje socialnih pravic tudi meje socialnega dela? Refleksija o socialnem delu ob spominjanju izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije - Str. 191 - 208Ključne besede: center za socialno delo, človekove pravice, rasizem, ilegalizacija, strukturno nasilje, meje.

Meje politične skupnosti (tj. države) so meje socialnih pravic. Izbris iz registra stalnega prebivalstva, ki se je začel leta 1992, je primer sistematičnega izključevanja iz skupnosti in s tem teptanja dostojanstva in onemogočanja pravic. Čeprav ilegalizacija oseb in omejevanje socialnih pravic nista osrednji temi socialnega dela, sta z vidika etike in poslanstva poklica ključni. Raziskovalno vprašanje članka je, ali so meje socialnih pravic tudi meje socialnega dela. Avtorica izhaja iz teoretskih pojmov rasizma in strukturnega nasilja. Predstavi socialnodelovne in druge študije, ki na različne načine problematizirajo omejenost socialne države. Etnografski del članka so izjave socialnih delavk in delavcev o tem, kako se spominjajo izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, ko še ni bil prepoznan kot kršitev človekovih pravic. Izkušnje izbrisanih prebivalcev in prebivalk so povzete iz drugih raziskav.

KNJIŽNA RECENZIJA

Sara Pistotnik

Ana Cergol Paradiž (2022) »Bela kuga«: Ilegalni abortusi in zmanjševanje rodnosti na Slovenskem v obdobju med obema vojnama - Str. 209 - 211

UVOD V TEMATSKI BLOK

Darja Zaviršek

Center za proučevanje zgodovine socialnega dela - Str. 213 - 213

ESEJA

Neva Železnik

Reševala bom svet: Spominjanje novinarke in urednice socialnih tematik v reviji Naša žena (1979-2020) - Str. 215 - 229

Vito Flaker

Bernard Stritih - V viru našega socialnega dela - Str. 231 - 239

UVODNIK

Vera Grebenc

Osebni angažma v službi skupnega - Str. 3 - 4

ZNANSTVENI ČLANKI

Tamara Rape Žiberna

O multidisciplinarnosti timskega dela na centrih za socialno delo - Str. 5 - 28Ključne besede: interdisciplinarno, transdisciplinarno, mešane metode

Na raziskovalno vprašanje, ali je timsko delo na centrih za socialno delo multidisciplinarno, avtorica podaja odgovor na podlagi preučene domače in tuje literature ter kvalitativnih in kvantitativnih podatkov, pridobljenih z intervjuji med socialnimi delavkami s centrov za socialno delo (n=21) in z izvedeno anketo med zaposlenimi na centrih za socialno delo v Sloveniji (n=197). Rezultati kažejo na vse pogostejšo uporabo izraza 'multidisciplinarno timsko delo', ki se uporablja tudi v različnih zakonih in pravilnikih, je pa navedeni pojem zelo redko opredeljen. V članku je podan tudi predlog opredelitve timskega dela v socialnem delu, na podlagi primerjave s tujino pa sta predlagana v uporabo tudi izraza meddisciplinarno in medinstitucionalno timsko delo.

Sara Verderber

Duševno zdravje visoko izobraženih migrantk - Str. 29 - 42Ključne besede: migracije, stres, integracija, socialna izolacija, depresija

Raziskovanje migracij skozi prizmo spola in visoke izobrazbe ter v odnosu do duševnega zdravja je redko. Migracijski poteki so prežeti s številnimi stresorji in ovirami novega okolja, ki posredno ali neposredno vplivajo na kakovost duševnega zdravja ter s tem na uspešnost integracije migrantk in migrantov v novo skupnost. V članku je opisan migracijski proces migrantk z visokošolsko izobrazbo na mikroravni in kako ta vpliva na njihovo duševno zdravje. Primarna metoda so bili narativni intervjuji s podpornima metodama etnografskega dnevnika in demografskega vprašalnika. Vzorčenje je potekalo po metodi snežene kepe. Raziskava je vključevala 36 oseb iz treh držav: Nizozemske, Nemčije in Slovenije. V kontekstu socialnega dela in migracij kritični pogled na mikroravni pomembno pripomore k boljšemu razumevanju vsakdanjega življenja migrantk in s tem tudi stanja njihovega duševnega zdravja. Tako si prizadevamo za socialno pravičnost, in sicer v obliki kulturne, socialne in družbeno-politične senzibilnosti in podpore za izboljšanje duševnega zdravja migrantk.

Primož Rakovec

Svetovalčev notranji dialog kot pomoč ali ovira pri vodenju svetovalnega pogovora? - Str. 43 - 56Ključne besede: svetovanje, samoinštrukcije, čustva, vedenje, učinkovitost

Na izid svetovalnega procesa vplivajo tudi tako imenovani skupni dejavniki. Razvrščamo jih v dejavnike uporabnika, okolja, odnosa, metode in svetovalca. Med dejavnike svetovalca prištevamo tudi svetovalčevo notranje doživljanje. V procesih notranjega doživljanja ima pomembno vlogo tudi notranji dialog. Ta je lahko pozitiven in kot tak svetovalcu v pomoč pri vodenju svetovalnega pogovora, ali negativen, se pravi, da svetovalca v komunikaciji z uporabnikom ovira. Notranji dialog je v funkciji interpreta in ocenjevalca zunanjih in notranjih dogodkov, ki jim sledijo spremembe čustvovanja in vedenja. V raziskavi se je pokazalo, da se svetovalke in svetovalci zavedajo pomena vpliva notranjega dialoga. Zelo pomembno vlogo v času vodenja svetovalnega pogovora imajo samoinštrukcije, saj se tako svetovalki ni treba spoprijemati s premočnimi negativnimi čustvi. To ji v okviru svetovalnega odnosa omogoča izvajati funkcionalna vedenja, ki so uporabniku v pomoč pri doseganju cilja svetovanja.

INTERVJU

Tamara Rape Žiberna

Prispevek praktikov je v takem glasilu nujen. To je glasilo ljudi, ki opravljajo socialno delo. Intervju z Blažem Mescem - Str. 57 - 66

KNJIŽNE RECENZIJE

Carmen Rajer

Mateja Nagode, Nadja Kovač, Lea Lebar, Andreja Rafaelič (2019) Razvoj socialne oskrbe na domu: od besed k dejanjem - Str. 67 - 71

Borut Vidmar

Mateja Nagode, Andreja Črnak Meglič, Katarina Ficko, Lea Lebar, Samo Pirec, Andreja Rafaelič (2021) Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah - Str. 73 - 76

Blaž Mesec

Charles Vanover, Paul Mihas, Jonny Saldana (2022) Analysing and interpreting qualitative research: after the interview - Str. 77 - 80

INDEKS

Socialno delo, letnik 61 (2022) - Str. 81 - 84