ČLANKI

Bernard Stritih

Problemi profesionalizacije socialnega dela - Str. 297Ključne besede: profesionalizacija, znanost o socialnem delu, samopomoč

Poleg drugih potez, po katerih se socialno delo razlikuje od drugih strok, je tudi znanje, ki ga proizvaja "znanost o socialnem delu" drugačno kot znanje klasičnih strok. To znanje naj bi služilo reševanju življenjskih situacij, ki so jih doslej ljudje reševali v skladu z običaji in z znanji, vezanimi na družinsko socializacijo. Vprašanje pa je, kakšen smisel najdejo uporabniki v strokovnih postopkih in kakšna je uspešnost reševanja njihovih problemov. Uporabniki lahko začutijo, da so izgubili lastno kompetentnost odločanja v življenjskih situacijah. To je temeljni paradoks socialnega dela in meja njegove profesionalizacije. Socialno delo se mora ogniti nevarnosti, da bi se v težnji po profesionalizaciji izoliralo od ljudi in jim vsiljevalo svoje rešitve, kajti danes je vse bolj jasno, da so mnoga zdravila in rešitve nevarnejši od bolezni same. Zato socialno delo ne bi smelo poskušati nadomestiti spontanih oblik pomoči in povezovanja med ljudmi.

Tone Brejc

Delovna prizadetost kot sociodinamični proces marginalizacije v sodobni normativni družbi - Str. 302Ključne besede: rehabilitacija, delovna prizadetost

Označevalna praksa, ki temelji na normativnem modelu vrednotenja, ustvarja pri "delovno prizadetih" ambivalentno motivacijo do ponujenih mehanizmov družbene pomoči in vodi v začarani krog vse večje marginalizacije. Hkrati je ta praksa del ideološkega aparata družbe, saj vodi do pojava "sekundarne deviacije" in interpretira družbeno proizvedene defekte kot osebni neuspeh posameznika. Sprememba odnosa do delovne prizadetosti pomeni predvsem pristati na novo paradigmo socialnega vključevanja, ki temelji na novi družbenosti oziroma na "neprodukcijski orientaciji" v medčloveških odnosih. Delovno prizadeti imajo pravico sodelovati v družbenem razvoju v skladu z njihovimi notranjimi potrebami, družba pa bi morala obravnavo delovno prizadetih vključiti v splošno razvojno politiko. Relativno povečani stroški za zagotavljanje njihove dobrobiti bi se kompenzirali s kakovostnimi socialno-psihološkimi in posredno tudi materialnimi koristmi. ki bi prispevale k družbenemu ravnovesju in napredku.

Ksenija Ramovš

Skupine za samopomoč zdravljenih alkoholikov - Str. 309Ključne besede: skupine za samopomoč, klubi zdravljenih alkoholikov, alkoholizem, odvisnosti

Avtorica opiše svoje terapevtske izkušnje v dveh klubih zdravljenih alkoholikov, pri čemer posebno izpostavi dilemo začasnega in umetnega značaja vsake strokovno vodene skupine v nasprotju s temeljno izkušnjo, da morajo biti zdravljeni alkoholiki trajno medsebojno povezani. Nato opisuje svoje izkušnje in spoznanja pri preseganju te dileme s sistemskim prehajanjem urejenih zdravljencev v samostojne tovariške skupine zdravljenih alkoholikov. V celoti navaja osem temeljnih dejstev in osem stopnic delovnega programa tovariških skupin. Ta program izhaja iz spoznanj Hudolinove alkohološke šole in njene Rugljeve socialno andragoške metode ter izkušenj anonimnih alkoholikov. V sklepnem delu navaja dosedanje izkušnje pri delu tovariških skupin.

Branka Knific

Poročilo o delu v skupinah za samopomoč v Domu upokojencev Izola - Str. 317Ključne besede: skupine za samopomoč, socialno delo s starejšimi

V izolskem domu upokojencev že leto in pol sedem strokovnih delavcev organizirano vodi delo v skupinah stanovalcev doma, ki imajo lastnost skupine za samopomoč. Organizirano je delo v štirih skupinah, ki se srečujejo enkrat na teden in v katerih delo poteka po začrtanem programu. Poleg opisanega dela je uvedenih še nekaj drugih oblik dejavnosti, ki stanovalcem nudijo možnost za sprostitev. Dejavnost je s svojo obliko oziroma načinom dela novost pri delu s starostniki v DU. Pomembna značilnost je tudi v tem, da so v delo povezani strokovni delavci štirih različnih institucij, kar tudi ni običajno. Odnosi med člani skupin in strokovnimi delavci so sproščeni, ter vsem nudijo osebno zadovoljstvo.

Bojan Regvar

Grafologija v socialnem delu - Str. 329Ključne besede: grafologija

Grafologija je kot znanost o spoznavanju osebnih značilnosti človeka na osnovi primernega rokopisa kvalitativno dopolnilo socialnemu delu. Z njeno pomočjo lahko socialni delavec bolje oceni intelektualno, karakterno in socialno raven človeka. Grafologijo bi lahko v socialnem delu uporabljali predvsem na širšem področju dela z družino, na primer pri izboru rejnikov, posvojiteljev, skrbnikov, v razveznih postopkih in pri zakonskem svetovanju, morda tudi pri delu z alkoholiki. Pri nas je že možno uporabljati strokovne grafološke usluge, ni pa še potrebne obveščenosti in pripravljenosti pri socialnih delavcih in ustanovah, da bi to staro in v svetu uveljavljeno veščino uporabljali pri svojem strokovnem delu.

POROČILI

Jasna Bauman, Karl Destovnik

Učne delavnice kot osrednja invalidska delavnica za slušno prizadete osebe - Str. 338

Sabina Šilc

Poročilo o strokovnem izpopolnjevanju v ZDA - Str. 344

KNJIŽNI RECENZIJI

Branka Knific

Odziv na recenzijo knjige: Jože Ramovš, Socialni delavec in alkoholizem, Knjižnica sindikati, Delavska enotnost, Ljubljana 1988 - Str. 346

Blaž Mesec

Psihiatrova odveza družbi: Dušan Kecmanović, Upotreba duševnog bolesnika, Prosveta, Beograd 1986 - Str. 349

IZ TUJIH REVIJ

Blaž Mesec

Kako vplivajo konflikti med zakoncema na otroke - Str. 366

Blaž Mesec

Kako si bivši zakonci razdelijo starševske vloge - Str. 368

DOKUMENT

Signalne informacije o tuji strokovni periodiki - Str. 371

POVZETKI

Slovenski - Str. 386

INDEKS

Socialno delo, letnik 27 (1988) - Str. 389

UVODNIK

Pogovor za okroglo mizo o načrtovanju visokošolskega študija za socialno delo - Str. 181

Višja šola za socialne delavce je 20. aprila 1988 v okviru tedna odprtih vrat Univerze priredila pogovor za okroglo mizo o načrtovanem visokošolskem študiju socialnega dela. Na pogovor so bili vabljeni predstavniki Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in delavci vsebinsko sorodnih višjih in visokih šol ter univerzitetnih inštitutov. Prav Univerza je namreč v Samoupravnem sporazumu o temeljih plana za obdobje 1986-1990 sprejela obveznost, da bo "sodelovala ... pri pripravah na prehod višjih šol na visokošolski pouk. " Poleg tega pa je eno bistvenih vprašanj ob prehodu na visokošolsko izobraževanje vprašanje znanstvenih temeljev socialnega dela in prispevka, ki ga lahko socialno delo da v univerzitetni fond znanja in raziskovanja. Ta pogovor naj bi bil torej prvi skupni korak k uresničevanju dolgo načrtovanega prehoda na visoko stopnjo izobraževanja za socialno delo. Pogovora so se udeležili prorektorica Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani prof. dr. Alenka Šelih. prorektor prof. dr. Rastko Močnik, prof. dr. Rudi Kyovski, profesor Pravne fakultete v pokoju in nekdanji profesor delovnega prava na Višji šoli za socialne delavce, prof. dr. Katja Vodopivec z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti, dr. Janez Pečar, direktor Inštituta za kriminologijo, prof. dr. Maca Jogan s Fakultete za sociologijo. politične vede in novinarstvo, mag. Tanja Rener z iste fakultete, mag. Anjuta Bubnov-Skoberne z Inštituta za delo pri Pravni fakulteti, mag. Bojan Dekleva z Inštituta za kriminologijo, Bogomir Mihevc. direktor Centra za razvoj univerze, mag. Tone Brejc z Univerzitetnega zavoda za rehabilitacijo invaidov in Stana Kavalič z Višje šole za zdravstvene delavce. Od učiteljev Višje šole za socialne delavce pa so bili prisotni: dekanka dr. Gabi Čačinovič-Vogrinčič, ki je vodila pogovor,- prodekanka prof. dr. Andreja Kavar-Vidmar, mag. Mara Ovsenik, Pavla Rapoša-Tajnšek, Vida Miloševič, Darja Zaviršek, Anton Kikelj, Bernard Stritih. Franc Stopajnik. Vito Flaker, Srečo Dragoš in Blaž Mesec. Ker naprava, ki naj bi snemala pogovor, ni delovala, kar smo ugotovili šele po končanem pogovoru, smo udeležence zaprosili za pisne prispevke. Nekateri so nato svoje razprave razširili, prispevki drugih pa so po obsegu bolj skladni s tistim, kar je bilo povedano za okroglo mizo. V tej številki Socialnega dela objavljamo prvi, večji del razprav, druge pa bomo objavili, ko jih bomo prejeli. Uredništvo

ČLANKI

Gabi Čačinovič Vogrinčič

Preobrazba Višje šole za socialne delavce v Ljubljani v visoko šolo znotraj univerze - Str. 182

Andreja Kavar Vidmar

Vloga prava pri oblikovanju vede o socialnem delu - Str. 187

Vito Flaker

Izobraževanje za poklicno vlogo socialnega delavca terja poseben "duh" šole - Str. 189

Marija Ovsenik

Kratek problemski pogled na socialno delo (Organizacijsko-organizaciološki vidik) - Str. 192

Tone Brejc

Za visoko šolo socialnega dela kot inventivni in kritični edukativni ambient - Str. 206

Maca Jogan

Sociologija, produkcija smiselnosti vsakdanjega življenja in socialno delo - Str. 208

Tanja Rener

K razmerju med sociologijo in socialnim delom - Str. 212

Srečo Dragoš

Sociologija - socialno delo: (in)kompatibiInost? - Str. 214

Vida Miloševič

Novi koncepti in izkušnje pri izobraževanju za socialno delo v Evropi - Str. 222

Blaž Mesec

Veda o socialnem delu kot znanstveno jedro visokošolskega študija - Str. 235

POROČILA

Gabi Čačinovič Vogrinčič

Višja šola za socialne delavce v Ljubljani sklenila zanimiv sporazum o sodelovanju z ugledno dortmundsko Visoko šolo za socialno delo - Str. 246

Andreja Kavar Vidmar

Štiriindvajseti mednarodni kongres šol za socialno delo - Str. 248

Vida Miloševič

Svetovna konferenca socialnih delavcev v Stockholmu od 26. do 30. julija 1988 - Str. 251

Vito Flaker

Mejnik norosti: Mladinski socialnoraziskovalni tabor Hrastovec 88 - Str. 253

KNJIŽNA RECENZIJA

Milko Poštrak

Jože Ramovš, Socialno delo in alkoholizem, Ljubljana 1988 - Str. 259

IZ TUJIH REVIJ

Marija Zdešar (prevod/translation)

Kako pomagati ljudem z epilepsijo - Str. 261

DOKUMENTI

Seznam diplomskih nalog, ki jih je prejela knjižnica VŠSD v letu 1987 - Str. 267

Popravek - Str. 272

Signalne informacije o tuji strokovni periodiki - Str. 273

ČLANEK

Srečo Dragoš

O verski oskrbi za starejše - Str. 79

Na osnovi gradiva Teološke fakultete v Ljubljani (Študijski dan ob mednarodnem letu za starejše / o verski skrbi za starejše) razpravlja avtor ne le o verski skrbi za starejše, ampak širše o naravi dobrodelnosti v okvirih cerkve. Dobrodelnosti ne gre aprioristično zavračati in celo odrekati pomoč ljudem, da ne bi zmanjšali njihovega revolucionarnega potenciala. Značaj vsakršne dobrodelnosti je odvisen od družbenih razmer in od institucionalnih dejavnikov, kar velja za vse družbene institucije in tudi za cerkev. Če hoče cerkev odgovarjati potrebam časa, se mora tudi sama vse bolj zavedati konkretnih zgodovinskih pogojenosti. Cerkev tudi ni monolitna institucija in se je zmožna prilagajati "potrebam časa". Kjer nima posvetne oblasti, si prizadeva krepiti prestiž prav na podočju skrbi za človeka, kar ji uspeva tem bolj kolikor bolj so drugi družbeni mehanizmi neučinkoviti. Cerkev teži k monopolu nad resnico, vendar velja to tudi za posvetne institucije. Njena doktrinarna zahteva do svojih pripadnikov, naj se izogibajo gospodovalnih teženj. pa naj bi veljala tudi za posvetne institucije. Do konfliktov s cerkvijo pri izvajanju skrbi za človeka pride zato, ker pozabljamo na to načelo.

ČLANKI

Blaž Mesec

Vrste akcijskih raziskav - Str. 93

Med Lewinovo in npr. Cunninghamovo opredelitvijo akcijskega raziskovanja je precejšnja razlika. Pojem akcijskega raziskovanja ni enoten, ampak obsega cel razpon različnih pristopov: aplikativne raziskave družbenega ravnanja, raziskave družbenih akcij, raziskave družbenih akcij s povratnim sporočilom, spremljevalne raziskave, raziskave s sodelovanjem raziskovalca v akciji, raziskave s sodelovanjem akterjev v raziskovalnem procesu ter prave akcijske raziskave, to je raziskave s sodelovanjem raziskovalcev v akciji in s sodelovanjem akterjev v raziskovalnem procesu. Te vrste sestavljajo hierarhično urejeno vrsto glede na število osnovnih določil, ki so: akcije kot predmet, povratno sporočilo, usmerjeno k akterjem, kontinuirano povratno sporočilo, sprememba vloge raziskovalca, sprememba vloge akterjev, hkratna sprememba vlog obeh. Problematičen je status samoraziskav.

Srečo Dragoš

Problem "samoraziskave" in prave akcijske raziskave z Gillijevega vidika - Str. 104

Samoraziskava, razumljena kot končna stopnja raziskovanja, je dejansko mit, in sicer v tolikšni meri, v kolikor gre za predpostavko spojitve akterjevih in raziskovalčevih nalog v skupini. Vendar to ne sledi iz Gillijevega pojmovanja raziskovalnega postopka, katerega bistvo je v tem, da se družbena moč raziskovalca porazdeli na akterje. Na področju raziskovanja kot spoznavne dejavnosti pa je ukinitev delitve dela le pogoj deobjektivacije, ne pa cilj sam ("samo tisti, ki je fizično delal, lahko sodeluje s polno znanstveno kompetenco v zaključnem intelektualnem delu ... vendar, teoretično znanje je potrebno..."). Premislek Gillijevih postulatov ne vodi do pojma samoraziskovanja kot logične dovršitve, ampak do pojma pravega akcijskega raziskovanja v taksonomiji B. Mesca.

Ida Hojnik

Staranje in starostno varstvo v svetu in pri nas - Str. 114

Odnos družbe do starejših je potekal v svetu v treh fazah: v prvi je skrb za starejše prepuščena družini, v drugi zagotavlja družba institucionalno varstvo in socialno varnost s sistemom pokojninskega zavarovanja, v tretji pa skrbita za starejše komplementarno formalni in neformalni sektor. Pri nas se je, kljub drugačnim sklepom, razvijalo predvsem domsko varstvo, katerega pomanjkljivosti so bile kritizirane, a zaman. Za prihodnost se spet načrtujejo novi domovi ("vsaka občina svoj dom"), manj pozornosti pa je namenjeno drugim oblikam skrbi za starejše. Domovi lahko postanejo gerontološki centri le v določenem obsegu, pomoč starejšim na domu pa lahko uspešno deluje tudi v drugih okvirih. Posebno problematična pa je načrtovana segregacija prizadetih ljudi v posebne socialne zavode, ki imajo poleg tega najslabše materialne pogoje.

POROČILI

Miha Rotar, Igor Debernardi, Rosanda Galonja, Lea Hiti

Analiza mladoletniškega prestopništva v občini Piran v obdobju 1980 - 1986 - Str. 123

Janez Malačič

Stališča in priporočila koordinacijskega odbora za načrtovanje družine pri RK SZDL v zvezi s pojavi nasilja nad otroki - Str. 131

KNJIŽNE RECENZIJE

Andreja Kavar Vidmar, Blaž Mesec

Milan Martinović, Znanstvene osnove socijalnog rada. Narodne novine, Zagreb 1987 - Str. 136

Srečo Dragoš

Darja Zaviršek, Zgodba o Josipdolu. RK ZSMS. Ljubljana 1987 - Str. 144

Darja Zaviršek

E. Shorter, The History of Women's Bodies, Pelican Books, London 1984 (Zgodovina ženskih teles) - Str. 146

IZ TUJIH REVIJ

Blaž Mesec

Delo s suicidalnimi mladostniki in njihovimi družinami - Str. 153

Anica Kos

Socialni pomočniki pri otrocih z vedenjskimi motnjami - Str. 158

Jože Urbanija

Zdravniška molčečnost in obveznost javljanja pri aidsu - Str. 163

DOKUMENT

Signalne informacije o tuji strokovni periodiki - Str. 165

POVZETKI

Slovenski - Str. 174

UVODNIK

Beseda urednika - Str. 0

V tej številki objavljamo referate na seminarju o socialnem delu v delovnih organizacijah. Seminar je bil 14. in 15. decembra 1987 v Preddvoru, organizirala pa ga je Višja šola za socialne delavce v Ljubljani. Uredništvo

REFERATI

Emil Milan Pintar

Jugoslavija na pragu XXI. stoletja - Str. 1

Andreja Kavar Vidmar

Socialna varnost v obdobju gospodarskih kriz - Str. 5

Pavla Rapoša Tajnšek

Delovno področje socialnega dela v OZD - Str. 11

Pavla Rapoša Tajnšek, Maja Vojnovič

Socialna funkcija združenega dela, socialna politika in socialno delo v OZD - Str. 24

Marija Ovsenik

Nekatere dileme v vprašanju družbenih margin oziroma "sociale" - Str. 30

Ivica Matko

Socialno varstvo in družbeni standard - Str. 51

Otmar Zorn

Kadrovsko-socialna funkcija v praksi in njen vpliv na ekonomiko - Str. 58

NAPOVED

Socialno delo v OZD / dvodnevni strokovni seminar - Str. 69

OPRAVIČILO

Opravičilo - Str. 73

Za napake v prejšnji številki Socialnega dela, ki so nastale zaradi naglice pri pretipkavanju besedil, se bralcem opravičujemo in jih prosimo za razumevanje. Urednik