UVOD V TEMATSKO ŠTEVILKO

Jana Mali, Anamarija Kejžar

Aktualni izzivi demence za socialno delo - Str. 125 - 127

ZNANSTVENI ČLANKI

Jana Mali

Pregled in analiza aktualnih konceptov socialnega dela z ljudmi z demenco - Str. 129 - 146Ključne besede: destigmatizacija, participacija, emancipacija, krepitev moči, dolgotrajna oskrba, protidiskriminacija

V članku je predstavljen raziskovalni projekt »Dolgotrajna oskrba ljudi z demenco v teoriji in praksi socialnega dela«, ki je prva nacionalna raziskava na področju raziskovanja socialnih razsežnosti demence. V prvem delu so prikazana konceptualna izhodišča socialnega dela, ki so vezni člen tako socialnega dela z ljudmi z demenco kot paradigmatskih sprememb dolgotrajne oskrbe. V drugem delu je predstavljen pomen razvoja dolgotrajne oskrbe za ljudi z demenco, v tretjem namen in cilji raziskovalnega projekta, v četrtem pa so razdelana konceptualna izhodišča, ki so osnovna vodila raziskave v projektu. Poseben poudarek je namenjen metodološkemu izboru aktualnih tujih znanstvenih člankov, ki obravnavajo predstavljeno temo in so bili izdani v zadnjih dvajsetih letih. Rezultati analize kažejo, da na področju socialnega dela z ljudmi z demenco prevladujejo tri konceptualne usmeritve: (1) raziskovanje potreb, (2) destigmatizacija in protidiskriminacija ljudi z demenco in (3) participacija ljudi z demenco v procesih pomoči in podpore. V sklepnem delu avtorica ugotovitve analize poveže s sodobnimi izhodišči socialnega dela z ljudmi z demenco v Sloveniji.

Vito Flaker

Demenca – razlog za dezinstitucionalizacijo - Str. 147 - 163Ključne besede: totalna ustanova, subjektivnost, dejavnostna identiteta, hevristični model

Oskrbo ljudi z demenco pogosto zasledimo kot zadnji argument, da institucije kljub vsemu potrebujemo. Avtor trdi, da demenca ni »bolezen«, ki jo je treba oskrbeti v instituciji, in da institucije niso okolje, ki bi imelo odločilne prednosti, da premestitev v zavodsko okolje ni posledica »poslabšanja stanja«, temveč posledica nezveznosti sistema, pomanjkanja intenzivnih storitev v skupnosti in »drame institucionalizacije«, ki jo spremlja postvaritev človeka in spodbuja iskanje dobička. Nasprotno, institucije lahko opišemo kot »stroj pozabljanja«, vir odtujitve, pasivizacije in poglabljanja prav tistih težav, ki jih navadno pripisujemo bolezenskemu procesu. Na tej podlagi avtor skicira za področje demence specifične elemente dezinstitucionalizacije in zasnuje hevristični izrek za raziskovanje in delovanje na tem področju. Prehod v skupnost pomeni spremembo modeliranja demence, zagotavljanje varnega prostora, ustrezne intenzivnosti podpore, spoj neformalne oskrbe in strokovnih posegov v sami situaciji, omogočanje alternativne subjektivnosti in nove solidarnosti. Raziskovanje in delovanje na področju demence naj bi izhajali iz življenjskega sveta ljudi, ki jih tako označujemo, in prečno obravnavali součinkovanje več ravni delovanja. Osredotočiti bi se morali na prav tako prečna pojava nadomeščanja izgubljene subjektivnosti in umeščanja v prostor, hkrati pa odgovarjati tudi na bolj temeljna vprašanja razcepa med kontemplativno in dejavnostno identiteto.

Liljana Rihter

Pregled ugotovitev zaključnih del študentk in študentov Fakultete za socialno delo o socialnem delu z ljudmi z demenco - Str. 165 - 183Ključne besede: dolgotrajna oskrba, stari ljudje, metode dela, institucionalizacija, raziskovanje

Predstavljena je metaanaliza zaključnih del v zadnjih petih letih (2016–2020), ki obravnavajo temo socialnega dela z osebami z demenco. Med raziskanimi temami prevladuje delo v institucijah, a tudi delo v družinskem okolju ljudi z demenco; v manjši meri se pojavljajo teme dela v skupnosti. Vloga socialnega dela in uporabe metod socialnega dela je zato nekoliko bolj raziskana v institucijah, a tudi v tem okviru le v posameznih institucijah. Se pa ta tema ne pojavlja v raziskavah ljudi z demenco v domačem okolju. Večina raziskav je kvalitativnih na neslučajnostnih, priložnostnih vzorcih z uporabo intervjujev kot metode zbiranja podatkov. Pogosto študentke in študenti raziskujejo izzive in potrebe vpletenih v oskrbo ljudi z demenco, vendar z manj poudarka na številčnih podatkih. Raziskovanje bo v prihodnje treba usmeriti v skupnost in (socialno) delo z ljudmi z demenco v domačem okolju ter v bolj poglobljeno raziskovanje uporabe metod socialnega dela in drugih oblik dela z ljudmi z demenco.

Benjamin Penič, Sintija Munđar

Identiteta ljudi z demenco: priložnost za krepitev moči - Str. 185 - 202Ključne besede: socialno delo, bivalno okolje, socialno okolje, socialna identiteta, osebna identiteta, dolgotrajna oskrba

Identiteta človeka je dinamična, nestalna in spremenljiva ter se oblikuje v družbenih kontekstih. Zaradi narave bolezni so ljudje z demenco prepoznani kot ranljiva skupina z manj stabilno identiteto, zato je njihova individualnost pogosto nespoštovana. Sistematični pregled literature kaže, da imata bivalno in socialno okolje pomembno vlogo pri utrjevanju, ohranjanju in rekonstrukciji identitete ljudi z demenco. Interakcije ljudi z demenco z njihovim bivalnim in socialnim okoljem namreč omogočajo učenje novih strategij za izražanje svoje identitete, socialno omrežje pa je dragocen vir moči v procesu izražanja, utrjevanja ali preoblikovanja identitete. Pripovedi in zgodbe ljudi z demenco pripomorejo k ohranjanju njihove osebne identitete in omogočajo podoživljanje spominov. Možnost zaupanja izkušenj in vključenost v socialne interakcije pomenita priznanje njihove enkratnosti in jim dajeta občutek vrednosti. Ljudje z demenco si želijo sodelovanja in vključenosti pri aktivnostih, saj so številne ključen gradnik njihove identitete, uspešno dokončanje aktivnosti pa pripomore k ohranjanju pozitivne samopodobe in doživljanja lastne vrednosti.

Jana Mali, Benjamin Penič

Odzivi socialnega dela na ukrepe za zajezitev epidemije covida-19 v domovih za stare ljudi - Str. 203 - 221Ključne besede: institucionalna oskrba, dolgotrajna oskrba, socialna izolacija, zagovorništvo, proticovidni ukrepi, etične dileme

V prvem delu prispevka je prikazano, kako je epidemija covida-19 obudila ideje o razvoju socialnega dela s starimi ljudmi. Pogostejše kršitve človekovih pravic, povečevanje diskriminacije starih ljudi in iskanje odgovorov na vse hujše stiske ob socialni izolaciji starih ljudi so teme, ki kar kličejo po vzpostavitvi specializacije za socialno delo s starimi ljudmi. Razvoj specializiranega znanja pa koristi tudi razvoju socialnega dela v domovih za stare ljudi. Prikazane so nekatere ključne prakse za razvoj novih področij socialnega dela v domovih. V osrednjem delu prispevka je opisana raziskava s socialnimi delavkami slovenskih domov in predstavljeni so rezultati o vplivu epidemije na socialno delo. Prikazano je, kateri so ključni izzivi za socialno delo, kako socialno delo ohranja vlogo pri organizaciji oskrbe v domu in katere so najbolj žgoče etične dileme socialnega dela. Predstavljene so tako pomanjkljivosti kot prednosti socialnega dela, da bi obstoječa tveganja za socialno delo prepoznali kot priložnost za nadaljnji razvoj stroke.

Anže Štancar

Vpliv epidemije covida-19 na življenje stanovalcev domov za stare - Str. 223 - 235Ključne besede: institucionalizacija, socialno delo, socialna izolacija, duševno zdravje

Leto 2020 je zaznamovala epidemija covida-19, ki je najbolj vplivala na družbeno ranljive skupine, še posebej na stare ljudi. Članek na podlagi kvalitativne raziskave pojasnjuje vpliv ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 na življenje starih ljudi v Domu starejših občanov Ajdovščina. Socialno delo se je v tem obdobju znašlo v kočljivi situaciji in se je bilo prisiljeno odzvati. V institucijah za stare se je znašlo v nezavidljivem položaju, saj se je moralo zelo hitro prilagoditi novim izzivom – vzdrževati stike v času, ki je hudo omejeval telesne stike, in omogočiti sporazumevanje med stanovalci in njihovimi bližnjimi. Članek povezuje domove za stare s pojmom totalne institucije in prikaže, kako se je socialno delo v domu za stare spoprijemalo z izzivi v času epidemije covida-19. Prikazan je vpliv epidemioloških ukrepov in socialne izolacije na duševno zdravje in vsakdanje življenje ljudi. Navedene so temeljne naloge socialnih delavk v kriznih okoliščinah.

STROKOVNA ČLANKA

Anamarija Kejžar

Uporaba stimulativnih aktivnosti v socialnem delu z ljudmi z demenco - Str. 237 - 247Ključne besede: nefarmakološke aktivnosti, osebno načrtovanje oskrbe, ustvarjalne tehnike, antipsihotiki

Socialno delo z ljudmi z demenco ima glede na vse večje število ljudi z demenco nov izziv: kako ohraniti dostojanstvo človeka z demenco in njegove družine. Avtorica raziskuje pomen kontinuiranega izvajanja različnih stimulativnih aktivnosti za ljudi z demenco v domovih za stare (primerne so tudi za izvajanje v domačem okolju) pa tudi njihovo dobro počutje, ohranjanje lastne vrednosti in samospoštovanje. Stimulativne aktivnosti sodijo med nefarmakološke oblike oskrbe in segajo na različna področja – dnevna opravila (v gospodinjstvu in na vrtu), fizična vadba, kognitivna vadba in komplementarne aktivnosti, kot so: aktivnosti s področja glasbe in likovne umetnosti, vključevanje sodobne informacijske tehnologije, aromaterapija. Stimulativne aktivnosti lahko izvajajo socialne delavke, delovni terapevti in druge strokovne delavke, njihov namen pa je ohranjanje kognitivnih sposobnosti, počasnejše napredovanje demence in dobro počutje ljudi z demenco. V stimulativnih aktivnostih človek z demenco skupaj s strokovnim delavcem oz. oskrbovalko raziskuje in odkriva aktivnosti, ki jih zmore opravljati in pri katerih se dobro počuti, to pa vpliva na zmanjšanje vedenjskih in psihičnih simptomov demence.

Ivona Balent, Barbara Gungl, Lara Horvat

Posledice življenja starih ljudi v samoti in kako jih lahko preprečimo - Str. 249 - 256Ključne besede: socialna intervencija, starost, socialna izolacija, socialna opora, duševno zdravje, samostojno življenje

Prispevek prikazuje pomembne ugotovitve na področju samskega življenja v starosti in obravnava problem samote. Težav, s katerimi se zaradi samote srečajo stari ljudje, ne smemo zanemarjati, prav tako pa moramo upoštevati tudi posledice teh težav na njihovo fizično in psihično zdravje in splošno počutje. Zato so v prispevku opisane nekatere intervencije, ki so se pokazale kot učinkovite v preprečevanju negativnih posledic samote pri starih ljudeh. Ker je socialna mreža za zdravje starostnika zelo pomembna, so najuspešnejše intervencije tiste, ki temeljijo na krepitvi socialne podpore starega človeka (npr. sodelovanje znotraj društev, zagotavljanje podpore drugim, multigeneracijska gospodinjstva).

KNJIŽNA RECENZIJA

Liljana Rihter

Jana Mali in Vera Grebenc (2021): Strategije raziskovanja in razvoja dolgotrajne oskrbe starih ljudi v skupnosti - Str. 257 - 259

IN MEMORIAM

Vito Flaker

Ko odide nekdo izmed nas … V spomin na Johna Southgatea - Str. 261 - 268

UVOD V TEMATSKO ŠTEVILKO

Mojca Urek, Ana M. Sobočan, Anže Jurček

Pogled nazaj, pogled naprej: glasovi LGBT+ starih ljudi v raziskovanju v socialnem delu - Str. 3 - 5

ZNANSTVENI ČLANKI

Mojca Urek, Charlotte Buitenkamp, Trish Hafford-Letchfield, Agnes Higgins, Brian Keogh, Sarah Lewis-Brooke, Alfonso Pezzella, Irma Rabelink, Nina van der Vaart, Anže Jurček

»Teta, s kom si ti lezbijka?«: Z izobraževanjem proti nevidnosti LGBT+ starih ljudi v socialni in zdravstveni oskrbi - Str. 7 - 26Ključne besede: vključujoča oskrba, stigmatizacija, življenjske zgodbe, medpresečnost, starizem, svetovna kavarna

Specifične značilnosti življenjskih potekov in preteklih izkušenj LGBT+ starih ljudi zahtevajo znanje in ozaveščenost zaposlenih v skrbstvenih poklicih. V članku s pomočjo mednarodne perspektive osvetlimo temeljne teme področja vključujoče oskrbe LGBT+ starih ljudi, s posebnim poudarkom na slovenskem kontekstu, in pri tem izčrpno uporabimo spoznanja evropskega projekta »Being me« (2018–2020). V projektu smo raziskovali dobre prakse na področju izobraževanja in razvili spletna učna gradiva ter pripomočke za zaposlene v socialni in zdravstveni oskrbi. Med načeli in pristopi, ki so nas vodili pri raziskovanju, so bili v ospredju poudarek na medpresečnosti, odpornosti, perspektivi moči, življenjskih zgodbah in sodelovanju z LGBT+ starimi ljudmi v vseh fazah projekta.

Anže Jurček, Mojca Urek, Ana M. Sobočan

Življenja LGBTQ+ starejših od 50 let v času epidemije covida-19 - Str. 27 - 40Ključne besede: osebne izkušnje, socialna mreža, dostopnost storitev, varni prostori, identiteta

Epidemija covida-19 in z njo povezane spremembe vsakdanjega življenja so povečale obstoječe neenakosti med ljudmi, še toliko bolj v primeru številnih nevidnih ter ranljivih in marginaliziranih skupin, in razkrili sistemske pomanjkljivosti pri zadovoljevanju njihovih potreb. Raziskava »Potrebe LGBTQ+ starejših od 50 let v času epidemije covida-19« je pokazala, kakšne učinke so imele izredne razmere na vsakdan LGBTQ+ starejših. V intervjujih so sogovornice in sogovorniki omenjali zlasti stiske LGBTQ+ oseb, ki imajo ozko socialno mrežo oziroma niso v partnerskem razmerju, in okrnjen dostop do skupnih dogodkov in varnih prostorov, kjer lahko živijo v skladu s svojo identiteto. Z zdravstvenimi in drugimi storitvami in službami so imeli tako pozitivne kot negativne izkušnje, poudarili pa so pomen dostopnosti storitev ter potrebe po ozaveščenih in izobraženih izvajalcih, zmožnih upoštevanja okoliščin, specifičnih za LGBTQ+ osebe. Rezultati kažejo na pomen raziskovanja izkušenj in življenjskih potekov ljudi v času izrednih razmer, ti pa lahko vodijo v zasnovo boljših odzivov na prepoznane potrebe.

Trish Hafford-Letchfield, Sue Westwood, Michael Toze

Ravnanje z neenakostmi v starosti LGBT+ oseb v času družbenih izzivov: Študija primera britanskih LGBT+ skupnostnih organizacij - Str. 41 - 59Ključne besede: zagovorništvo, covid-19, obvezna izolacija, človekove pravice

Pandemija covida-19 je imela velik vpliv na življenje starih ljudi po vsem svetu, a nekatere marginalizirane skupnosti so povečanje zdravstvenih in drugih neenakosti občutile še posebej močno. Raziskave so podrobneje pojasnile vpliv pandemije na življenje lezbijk, gejev, biseksualnih in trans oseb (LGBT+), manj pa je dokumentiranega o izkušnjah starejših oseb v LGBT+ skupnostih in zadovoljevanju njihovih potreb. V Združenem kraljestvu so skupnostne zagovorniške organizacije s pomočjo družbenih gibanj ključne pri promociji človekovih pravic LGBT+ oseb. Članek obravnava njihovo vlogo in pomen v konkretnem obdobju obvezne izolacije v Združenem kraljestvu. Na podlagi kvalitativnih intervjujev s šestimi ključnimi britanskimi LGBT+ skupnostnimi organizacijami so prikazana njihova spoznanja o tem, kako so lahko zagotavljali podporo starim ljudem v izrednih okoliščinah omejenih finančnih virov ter obvezne telesne in socialne razdalje. Ti dogodki so umeščeni v aktualni diskurz o neenakostih starih LGBT+ oseb v Združenem kraljestvu.

Simon Maljevac, Roman Kuhar, Alenka Švab

Tiha generacija: istospolno usmerjeni starejši - Str. 61 - 76Ključne besede: gej, lezbijka, LGBT, staranje populacije, razkritje, identiteta

Starejši geji in lezbijke so ena od najbolj nevidnih socialnih skupin, saj doživljajo »dvojno nevidnost«: v zahodnih družbah, ki slavi mladost, so nevidni kot starejši in kot starejši istospolno usmerjeni. Obstoječe raziskave kažejo na drugačno strukturo socialnih omrežij starejših istospolno usmerjenih oseb v primerjavi s starejšimi heteroseksualnimi osebami, doživljajo strah pred diskriminacijo v skrbstvenih aktivnostih in se – zaradi starosti – počutijo izključene tudi iz LGBT skupnosti, ki je, prav tako kot širša družba, opredeljena z mladostjo. Ta eksploratorna študija za slovenski prostor ugotavlja podobne trende: kot ključni problem se kaže trenje med posameznikovo stigmatizirano homoseksualno identiteto, ki jo starejši še vedno večinoma skrivajo, in LGBT skupnostjo, ki ni vključujoča za starejše istospolno usmerjene osebe. Namen raziskave je bil prepoznati ključne značilnosti vsakdanjega življenja starejših gejev in lezbijk v obdobju pred obstojem aktivizma v Sloveniji ter značilnosti današnjega položaja starejših gejev in lezbijk v LGBT skupnosti in širše v družbi.

STROKOVNI ČLANEK

Obstoječe in potencialne prakse delovanja na področju LGBTI starejših odraslih v Sloveniji - Str. 77 - 82Ključne besede: domovi za starejše, sobotni saloni, usposabljanje, Legebitra

V članku so predstavljene redke obstoječe prakse s področja LGBTI starejših oseb v Sloveniji. Natančneje, predstavljene so izkušnje, ki jih je avtorica pridobila na Društvu Legebitra v obdobju 2017–2018. Podane so smernice za prihodnost glede izobraževanja deležnikov udejstvovanja in ponudnikov oskrbe starejših oseb glede ozaveščanja o LGBTI starejših osebah pa tudi smernice za slovenske organizacije, ki se ukvarjajo z LGBTI starejšimi osebami.

POROČILI

Tjaša Rupar, Mitja Blažič

Potrebe oseb LGBT 50+ v Sloveniji - Str. 83 - 97

Barbara Purkart

Pridobivanje naziva »LGBT prijazno« v Domu starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik - Str. 99 - 103

RECENZIJE

Anže Jurček

Andrew King, Kathryn Almack, Yui-Tung Suen in Sue Westwood (ur.) (2019): Older lesbian, gay, bisexual and trans people: minding the knowledge gaps - Str. 105 - 107

Mihael Nedeljko

Tamara-Louise Zeyen, Ralf Lottmann, Regina Brunnett, Mechthild Kiegelmann (ur.) (2020): LSBTIQ* und Alter(n) - Str. 109 - 111

Anamarija Kejžar

Trish Hafford-Letchfield, Paul Simpson, Paul Reynolds (ur.) (2021): Sex and diversity in later life: critical perspectives - Str. 113 - 115

Tanja Buda

Darja Zaviršek (2020): Družinski pojmovnik za mlade - Str. 117 - 120

INDEKS

Socialno delo, letnik 60 (2021) - Str. 121 - 124