ČLANKI

Vesna Leskošek

Skrb na področju hendikepa med institucijami in skupnostjo - Str. 319Ključne besede: institucionalna oskrba, skupnostne oblike skrbi, osebna asistenca, družinski pomočnik.

Skrbstveni sistem na področju hendikepa je v Sloveniji še vedno prevladujoče institucionalen. Institucionalna oskrba je zakonsko podprta in finančno dokaj stabilna, to pa velja tudi za skupnostne oblike oskrbe, kot so bivalne enote ali stanovanjske skupine, ki jih ustanovijo zavodi. Nasprotno pa so skupnostne oblike nastanitev, ki jih organizirajo nevladne organizacije, povsem neregulirane. Posledica tega so ne le težave pri financiranju, ampak tudi pomanjkanje enotnih standardov kakovosti in jasne opredelitve dobrih praks. Skrb v zasebnih domovih je delno regulirana, saj je zakonodaja jasna pri institutu družinskega pomočnika, popolnoma pa umanjka pri osebni asistenci kot storitvi, ki ljudem s hendikepom zagotavlja največ avtonomije in vpliva na lastno življenje. Skrbstveni sistem temelji večinoma na ženskem skrbniškem delu, izrazito spolno segregirajoč pa je pri konceptu družinskega pomočnika, saj ženske po eni strani odstrani s trga dela, po drugi pa ne zagotovi dostojnega plačila za delo.

Anita Jug Došler, Ana Polona Mivšek, Petra Petročnik, Teja Škodič Zakšek

Subjektivne teorije in stališča kot kazalnika procesne ravni kakovosti v zdravstvu in socialnem delu - Str. 329Ključne besede: prepričanja, refleksija, kariera, profesionalna identiteta, zanos, kompetence.

V prispevku so kot kazalniki procesne ravni kakovosti v zdravstvu in socialnem delu analizirani koncepti subjektivnih teorij in stališč z raziskovalnim vprašanjem, kako je mogoče subjektivne teorije in stališča zaposlenih raziskovati in spreminjati. Vsebinska analiza konceptov na primeru socialnih modelov je pokazala, da se lahko družbene ideologije »pretakajo« v subjektivne teorije in stališča zaposlenih in da je njihovo spreminjaje in usmerjanje, v primeru njihove neustreznosti, prvi pogoj za povečanje kakovosti zdravstvenega in socialnega dela zaposlenih v instituciji.

Mitja Svete

Med disciplino in soustvarjanjem: podobe zavodskih otrok v vzgojiteljskih dnevnikih - Str. 341Ključne besede: institucija, institucionalizacija, vzgoja, mladostniki, nadzor.

Vzgojitelji v vzgojno-izobraževalnih zavodih imajo največ individualnega stika s tam nameščenimi otroki in to jim omogoča možnost za vzpostavitev odnosa in s tem tudi bolj poglobljenega razumevanja njihovih problemov. Podobe otrok s pozicije vzgojitelja so zato izjemno pomemben vidik za razumevanje delovanja zavoda. Najobširnejša dokumentacija, na podlagi katere lahko ugotavljamo podobe mladostnikov v zavodu, so vzgojiteljski dnevniki; v njih so zapisani najpomembnejši vsakodnevni dogodki. Zato so ključno gradivo za razumevanje in evalvacijo vzgojnih postopkov oziroma pristopov. V članku je prikazana analiza dnevnikov enega izmed osnovnošolskih vzgojno-izobraževalnih zavodov. Predstavljena je v luč primerjave med foucaultovsko analizo delovanja institucije zavoda in soustvarjalni pristopom pri delu z otroki.

Vito Flaker

Majhne spremembe zakona o socialnem varstvu – velika priložnost za začetek spreminjanja socialnega varstva: O predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu - Str. 357

KNJIŽNA RECENZIJA

Lea Šugman Bohinc

Peter Topić (2015), Zasvojenost s seksualnostjo v digitalni dobi: priročnik za strokovnjake, zasvojene in njihove družinske člane - Str. 375

IN MEMORIAM

Mojca Urek

V spomin: Renata Ažman (1964-2016) - Str. 377

NAPOVED

6. kongres socialnega dela - vabilo k prijavi prispevkov - Str. 379

ČLANKI

Petra Videmšek, Vesna Leskošek

Dezinstitucionalizacija: dosegljiv cilj ali nerealna vizija - Str. 259Ključne besede: institucionalno varstvo, osebe z ovirami, uporabniška perspektiva, stanovanjske skupine, socialno varstvo, samostojnost.

V članku se opremo na zadnjo raziskavo z naslovom »Ocena stanja institucionalnega varstva in možnosti nevladnih organizacij zagotoviti storitve v procesu dezinstitucionalizacije« (2015), ki sta jo za društvo YHD izvajali avtorici prispevka. Osnovno izhodišče raziskave je bilo raziskati možnosti za udejanjanje procesa dezinstitucionalizacije. Zanimalo nas je predvsem, koliko odraslih ljudi z različnimi ovirami, starih od 18 do 65 let, živi v institucijah, da bi tako ugotovili obseg dezinstitucionalizacije. Poleg tega nas je zanimalo, kakšne so možnosti nevladnih organizacij za udejanjanje procesa dezinstitucionalizacije. Želeli pa smo pridobiti tudi pogled ljudi, ki bivajo v instituciji. Raziskovali smo, kako življenje v instituciji ocenjujejo ljudje sami, kakšne so njihove potrebe in kakšne vizije življenja zunaj institucije. V članku so podrobneje predstavljeni: uporabniški zorni kot, storitve, ki jih ti v instituciji prejemajo, in možnosti, ki jih ljudje z osebno izkušnjo bivanja v instituciji vidijo za preselitev, in kaj bi ob tem potrebovali.

Milko Poštrak

Koncepti socialnega dela z mladimi - Str. 269Ključne besede: dogovor, načela, strokovno delo, mladostniki, odraščanje, življenjski svet.

Avtor umesti strokovni pristop socialnega dela z mladimi v kontekst doktrinarnih načel sodobnega socialnega dela. Predstavi teoretski okvir, v katerem se opre predvsem na sistemsko ekološki in socialno-konstruktivistični model socialnega dela. Pojasni pojem življenjskega sveta mladostnika in ga poveže z dejavniki odraščanja, ki so spol, družina, šola, vrstniki in vrednote. Omeni socialno ranljivost mladih in povzame dosedanje paradigmatske pristope pri delu z mladimi. Ti imajo več imen: ukazovalni, vse dopuščajoči in dogovorni pristop. Ključne sestavine kateregakoli pristopa so: vrsta komunikacije, opredelitev vlog, oblika avtoritete, iz nje izhajajoča vrsta odgovornosti in pojmovanje ukrepov. Avtor omeni pomanjkljivosti in posledice ukazovalnega in vse dopuščajočega pristopa ter opiše dogovorni pristop. Dogovorni pristop izhaja iz teoretskih, doktrinarnih načel, oprtih večinoma na sistemsko teorijo in fenomenologijo. Mladostnika je treba razumeti v kontekstu njegovega življenjskega sveta, strokovnjaki pa moramo biti njegovi spoštljivi in odgovorni zavezniki.

Sandra Bregar

Stiska zaradi neplodnosti in postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo v globalni perspektivi - Str. 281Ključne besede: reprodukcija, reproduktivna tehnologija, rodnost, načrtovanje družine, zdravstvena oskrba.

Glede na svetovno zmanjševanje rodnosti in milijonsko število ljudi, ki se srečujejo z neplodnostjo, je uporaba postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo pomembno rešitev. Dejavniki, ki pripomorejo k visokim stopnjam neplodnosti, so v razvitih državah drugačni kot v ekonomsko manj razvitih. Visoka stopnja neplodnosti je v razvitih državah posledica poznejšega načrtovanja družine, v ekonomsko manj razvitih pa posledica spolno prenosljivih in tudi drugih okužb, povezanih z nezadostno zdravstveno oskrbo. Kulturni kontekst pomembno vpliva na obširne in dolgotrajne psihološke in socialne obremenitve tistih, ki se srečujejo z neplodnostjo. Čeprav so postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo pomembna rešitev iz stiske, ki je posledica neplodnosti, ti ostajajo predragi ali drugače nedostopni večini svetovnega prebivalstva. Regulacija, legalizacija in kriteriji upravičenosti do (so)financiranja reproduktivnih tehnologij se razlikujejo od države do države. S tem so številni prisiljeni k iskanju reproduktivne pomoči zunaj matične države, to pa ni brez nevarnosti. Globalna zagotovitev varne, cenovno dostopne in zanesljive storitve medicinsko reproduktivne tehnologije v 21. stoletju še zdaleč ni realizirana.

Bojana Mesec, Bernard Stritih

Razumevanje timskega dela v socialnem varstvu - Str. 295Ključne besede: team, skupina, skupinska dinamika, komunikacija, interdisciplinarno sodelovanje, socialno delo.

Socialnovarstvene organizacije so v svojem delovanju odvisne od timskega dela. Članek poskuša pojasniti pojme, ki jih pri timskem delu lahko srečamo oziroma lahko vplivajo na kakovost storitev, ki jih organizacije v socialnem varstvu izvajajo. Socialne delavke in delavci so v tem delovanju lahko ključni dejavniki in pomembno je, da svoje delo opravijo profesionalno. Pristop k timskemu delu, ki ga je razvilo socialno delo, temelji na enakopravnem sodelovanju vseh članic in članov, na razvoju tima, na fleksibilni delitvi dela in na primatu nalog nad vlogami. V tem procesu socialne delavke in delavci delujejo pogosto kot prevajalci med kontekstom strokovne obravnave in vsakdanjim kontekstom uporabnika. Stroki socialnega dela timsko delo prinaša orodje za delovanje na področjih, kjer se socialne delavke in delavci srečujejo z odločanjem, vodenjem in načrtovanjem, pri tem pa morajo velikokrat tudi skrbeti za razumevanje specifičnega jezika, ki ga uporablja stroka socialnega dela. V članku je pojasnjena tudi problematika sodelovanja različnih strok za namen iskanja skupne rešitve problema. V tem delu socialno delo ni neodvisno od drugih podsistemov, kot so: pravosodje, vzgoja in izobraževanje, zdravstvo, policija. Vendar nobeden od teh podsistemov ne more imperativno vplivati na razvijanje lastne strokovne in družbene identitete področja socialnega dela. Zato si morajo vse stroke prizadevati za skupni dialog, ki mora ustrezati strokovnim in znanstvenim merilom vsake od strok, hkrati pa mora biti teoretsko in praktično relevanten za uresničenje specifičnih ciljev socialnega varstva.

POROČILO

Jana Mali

Peti kongres socialnega dela - Str. 307Ključne besede: solidarnost, vključevanje, državljanstvo, pravice, socialna politika.

V prispevku so opisani poudarki petega kongresa socialnega dela, ki je bil z imenom »Socialno delo in pomen državljanstva za socialno državo« organiziran septembra 2013 v Ljubljani. Sklepe kongresa bi lahko povzeli v treh točkah: treba si je prizadevati za več interdisciplinarnosti, uvesti konkretne spremembe v praksi in »počlovečiti« socialno politiko.

Črtomir Bitenc

Razširjenost finančnih ugodnosti za invalide v Sloveniji: analiza stanja - Str. 311Ključne besede: invalidnost, občine, promet, kultura, turizem, proti čas.

Število invalidov oziroma oseb, ki se morajo spopadati s takšno ali drugačno oviranostjo, se v svetu povečuje. Podatki pa kažejo, da imajo invalidi v povprečju veliko nižji socialno-ekonomski status kot drugi, ker teže vstopajo na trg dela in so zato pogosteje brezposelni. Poročilo kaže, kako ponudniki različnih storitev v Sloveniji z različnimi finančnimi ugodnostmi lajšajo finančno stisko invalidov. Zbiranje podatkov je potekalo leta 2014, večinoma s pomočjo občin ter še nekaterih drugih institucij in organizacij. Področja ugodnosti so razdeljena na štiri kategorije: promet, kultura, turizem ter šport in prosti čas.

KNJIŽNA RECENZIJA

Nina Mešl

Peter A. Levine, Ann Frederick (2015), Kako prebuditi tigra: zdravljenje travm - Str. 315

UVODNIK

Srečo Dragoš

Ob 60-letnici izobraževanja za socialno delo v Sloveniji - Str. 135

ČLANKI

Srečo Dragoš

Teleologija socialnih pravic - Str. 137Ključne besede: socialno delo, socialna politika, socialna država, revščina, neenakost, utilitarizem

V zvezi z uspešnostjo in učinkovitostjo Fakultete za socialno delo (FSD) se prispevek osredotoča na dva odločilna vidika kakovosti v zunanjem okolju fakultete, ki ostajata prezrta v rednih analizah kakovosti, ki jih vsako leto pripravljajo vse članice Univerze v Ljubljani. Prvi vidik je razpoložljivost finančnih in kadrovskih sredstev. Po tem merilu je FSD zelo učinkovita ustanova. Po drugem merilu, vplivu FSD na socialno politiko, pa je fakulteta neuspešna. V besedilu so analizirani razlogi in izvori za to kritično oceno. Gre za neugodne trende pri kreiranju državne regulacije na področju socialnega varstva in njegovih uporabnikov. Krepi se politika neosocialnosti, za katero je značilno redefiniranje ciljev socialne države, kakršno smo vzpostavili po drugi svetovni vojni v evropskih državah. Pri redefiniranju gre za teleološko premeščanje namena oz. smisla socialnih pravic. Pri tem je ekonomska doktrina neoliberalizma zgolj oblika tega procesa (penetracije ekonomije v socialno področje), ne pa njen vzrok.

Darja Zaviršek

Študentke in študenti socialnega dela 60 let po nastanku šole za socialne delavce: intersekcijska perspektiva revščine in spola - Str. 153Ključne besede: ekonomska kriza, absentizem, retradicionalizacija, primerjalna analiza

Članek primerja položaj študentk in študentov socialnega dela pred šestdesetimi leti, ko je nastal prvi izobraževalni program za socialno delo, in danes. Z intersekcijsko analizo revščine in spola in z uporabo mešane metodologije (kvalitativno obdelavo anketnega vprašalnika, dikurzivno analizo vizualnega in pisnega gradiva) pokaže, da se ob povečevanju brezposelnosti, zmanjševanju dohodkov, višanju življenjskih stroškov in vedno skromnejših socialnih transferjih povečuje tudi pavperizacija študentk in študentov Fakultete za socialno delo in njihovih družin. Te okoliščine odločilno vplivajo na izbiro in kakovost študija ter na osebna pričakovanja, povezana z obdobjem po koncu študija. Izbire, za katere se študentke in študenti v taki situaciji odločijo, vse bolj kažejo na retradicionalizacijo družbe v načinih mišljenja. Članek analizira primer repatriarhalizacije družbe in seksualizacije študentk pa tudi obliko upora žensk aktivistk, ki problematizirajo ekonomske, socialne in spolne hegemonije.

Bojana Mesec

Deset let bolonjske reforme na Fakulteti za socialno delo - Str. 169Ključne besede: akreditacija, kakovost študija, prenova, Univerza v Ljubljani

Bolonjska deklaracija (1999) je sprožila pomemben in nepovraten proces, ki naj bi uskladil evropske sisteme visokega šolstva: bolonjski proces. Poglavitni cilj bolonjskega procesa je oblikovanje evropskega prostora visokega šolstva in spodbujanje evropskega sistema visokega šolstva v svetovnem merilu, da bi povečali mednarodno konkurenčnost in dosegli uskladitev evropskih univerzitetnih sistemov. Leta 2004 se je Fakulteta za socialno delo odločila za uvedbo tega procesa in je v skladu s tem razvila nove programe študija na vseh treh stopnjah (dodiplomski, magistrski in doktorski). Proces je bil dolgotrajen in težaven, a tudi bogat in fokusiran. Novi programi upoštevajo stroko socialnega dela, potrebe zaposlovanja, socialno prakso in študentske želje. Leta 2015 imamo modern in aktualen študij socialnega dela, vendar vemo, da to še ni konec razvijanja in napredka. Je šele začetek dolge poti, če želimo doseči visoko zastavljene cilje iz Bolonjske deklaracije.

Gabi Čačinovič Vogrinčič

Soustvarjanje pomoči v socialnem delu: teoretski koncepti in produkcija novih znanj v raziskovanju prakse - Str. 179Ključne besede: delovni odnos, jezik, podpora, teorija, praksa

Teza prispevka je, da ostaja pomembna, a še vedno spregledana naloga razvoja znanosti socialnega dela: razvoj koncepta pomoči, razvoj teorije ravnanja v praksi. Zanima nas poseben in pomemben sklop vprašanj: proces podpore in pomoči, kako delamo socialno delo, kako se proces vzpostavlja, vzdržuje, kakšne koncepte, metode, tehnike in spretnosti je socialno delo izoblikovalo, kako se v procesu pomoči spreminjajo vloge praktika, raziskovalca in uporabnika? Ključni koncept nove, nastajajoče teorije ravnanja bi lahko povzeli z besedo soustvarjanje. Že ta vzpostavi pomen jezika socialnega dela. V socialnem delu nastaja nov, avtonomen jezik, ki dobro ubesedi ravnanje v procesih pomoči kot soustvarjanje v delovnem odnosu, iz etike udeleženosti in perspektive moči. Teza prispevka je, da v razvoju znanosti in stroke potrebujemo intenzivno razvojno-raziskovalno delo na procesih podpore in pomoči: gre za produkcijo novih znanj za teorijo in prakso v praksi sami, ko se hkrati ustvarjajo spremembe, pomoč in podpora v praksi. Soustvarijo se novi pomeni v praksi in za prakso, soustvari se učenje. Znanost socialnega dela sama se definira kot produkcija novih znanj.

Tadeja Kodele, Nina Mešl

Refleksivna uporaba znanja v kontekstu praktičnega učenja - Str. 189Ključne besede: študijska praksa, socialno delo, družina, krožni proces, učenje

Praktično učenje je za prihodnje socialne delavke pomembna podpora pri integraciji teoretskega znanja in praktičnega delovanja. Magistrski program »socialno delo z družino«, ki pomeni dodatno leto izobraževanja, je pripomogel k premisleku o načinu izvajanja prakse za študentke z že uspešno končanim dodiplomskim izobraževanjem socialnega dela. Kako zagotoviti kontekst praktičnega učenja, ki bo podprl študentke, da bi imele znanje in besede, da bi delo poimenovale, uporabnikom ubesedile, kaj delajo, in s tem pripomogle k soudeleženosti v procesu dela? Praktično učenje, kot smo ga zasnovali v okviru projekta »Pomoč družinam v skupnosti: soustvarjanje želenih sprememb za zmanjševanje socialne izključenosti in krepitev zdravja«, je študentkam omogočilo, da so ob intenzivni podpori mentoric koncepte socialnega dela lahko samostojno preizkusile v praksi in pridobile izkušnje za kompetentno vodenje pogovora z družino. Spoznale so, da je teorija uporabna v praksi in da pomeni pomembno oporo za socialno delo z družino. Praktično učenje je povečalo refleksivno uporabo znanja v praksi.

Romana Zidar, Vesna Leskošek

Prehranska revščina med skupnostjo in korporacijami - Str. 205Ključne besede: samooskrba, presežki, hrana, dohodek, potrošništvo, skupnostno socialno delo

O hrani in revščini se oblikujejo diskurzi, ki neposredno vplivajo na razumevanje vzrokov, posledic in načinov reševanja problema revščine. Članek obravnava dve, za socialno delo relevantni vprašanji: diskurz o ravnanju s presežki in diskurz o samooskrbi s hrano v odnosu do revnih (brezposelnih, prekarnih delavk in delavcev, upokojenih in zaposlenih revnih ipd.). Prikaže, da razdeljevanje presežkov hrane nadomešča instrumente javnih socialnih politik in prek retorike ekologije. To prikriva neenakosti, spodbuja vnos poslovnih praks in poslovne logike na področje socialnega varstva ter ljudi ločuje na podlagi potrošniških praks na potrošnike in nepotrošnike. Pri samooskrbi je delež samooskrbe s hrano večji v premožnejših gospodinjstvih; to je mogoče povezati s tem, da skrb za vrtiček zahteva stabilno življenjsko situacijo, kot je redna in varna zaposlitev, da je bolj kot pridelava hrane pomemben socialni vidik kolektivnega vrtnarjenja in da je to treba razumeti tudi kot ideološki prostor, v katerem se združujejo ljudje s sorodnimi interesi in pogledi. To prinaša tudi nevarnost, saj lahko vrtički postanejo skupnosti brez fizičnih mej, vendar z zelo opaznim sistemom izključevanja in nadziranja.

POROČILO O RAZISKAVI

Dino Černivec

Samoocena usposobljenosti študentk in študentov Fakultete za socialno delo - Str. 221Ključne besede: študij, izobraževanje, kompetence, bolonjski proces

Prihodnost študentk in študentov Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani je v današnjem času negotova. Največja težava je Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), saj prepoveduje zaposlovanje v javnem sektorju, socialne delavke in delavci pa se v večini zaposlujemo prav v njem. Problem je tudi pripravništvo na področju socialnega varstva, za katerega razpisa ni bilo že od aprila 2013. Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti namerava pripravništvo skrajšati ali ga celo ukiniti, zato je še posebej pomembno, da študentje že med študijem pridobimo čim več kompetenc za delo v socialnem varstvu. Cilj raziskave, ki sem jo za namene diplomskega dela opravil v sklopu 60-letnice izobraževanja za socialno delo v Sloveniji, je ugotoviti, kakšno je zadovoljstvo študentk in študentov s pridobljenim znanjem med študijem na Fakulteti za socialno delo, kako usposobljeni se počutijo za delo v socialnem varstvu, kakšne so njihove obštudijske dejavnosti, kaj bodo storili po študiju, če vedo, da je zaposlitev težko dosegljiva ter kakšne izkušnje za delo so pridobili oziroma razvili na študijski praksi.

POROČILO

Bojana Mesec

Kakovost visokega šolstva in Fakulteta za socialno delo - Str. 233Ključne besede: akreditacija, študij, zgodovina, prenova, KUL

Poročilo obravnava zagotavljanje in spremljanje kakovosti dela in študija na Fakulteti za socialno delo. Odgovarja na vprašanja, kako je kakovost visokega šolstva razumljena na tej fakulteti, kakšna je bila kakovost dela pred razvojem bolonjske prenove programov in kako je potekala reorganizacija Fakultete za socialno delo. Avtorica opisuje vpliv strategije in smernic Univerze v Ljubljani na preoblikovanje programov socialnega dela na fakulteti.

Marko Mesec

Praktični študij na Fakulteti za socialno delo - Str. 239Ključne besede: praksa, razvoj, sodelovanje, metode, kompetence, mentor

Praksa je najpomembnejši del usposabljanja za socialno delo. Tu se srečajo uporabniki, študenti, mentorji in učitelji socialnega dela. Nosilci prakse so študenti, najpomembnejša pogoja za uspešno delo pa sta predvsem njihova motiviranost in samoiniciativnost. Na Fakulteti za socialno delo že od leta 2007 deluje Center za praktični študij, katerega naloge so: podpora učnemu procesu, povezovanje učnih vsebin, podpora mentorjem in študentom ter koordiniranje prakse. Cilja vsega tega sta oblikovati kompetentne diplomante socialnega dela in razvijati stroko.

Borut Petrović Jesenovec

Erasmus mobilnost na Fakulteti za socialno delo: tuji študenti kot pokazatelj kakovosti - Str. 249Ključne besede: izmenjava, internacionalizacija, strategija

Čeprav je Fakulteta za socialno delo najmanjša fakulteta Univerze v Ljubljani, je po številu mobilnih študentov uvščena bolje kot marsikatera veliko večja fakulteta. Število tujih izmenjalnih študentov, na primer, se vztrajno povečuje že več let zapored. V poročilu so navedeni nekateri razlogi, zakaj fakulteta na področju študentske mobilnosti kljub neugodnim razmeram dosega tako dobre rezultate.

DOKUMENT

Borut Petrović Jesenovec, Mirjam ten Veen

Seznam raziskovalnih in razvojnih projektov/programov na Fakulteti za socialno delo v času 2010-2015 - Str. 253

ČLANKI

Majda Hrženjak

Delo kot vsako drugo in hkrati kot nobeno drugo: strategije urejanja skrbstvenega dela na domu - Str. 79Ključne besede: skrbstveni režimi, neplačano delo, spol, trg dela, politike, siva ekonomija.

Potem ko je v Evropi po drugi svetovni vojni z vzponom sistemov blaginje neformalno plačano skrbstveno delo v zasebnih gospodinjstvih skoraj povsem izginilo, se v zadnjih desetletjih izrazito povečuje, ker se s prestrukturiranjem vloge države v družbeni reprodukciji to delo znova individualizira in privatizira. Takšno delo ima številne specifičnosti, kot so: izvajanje v zasebni sferi gospodinjstev; fragmentacija, fleksibilizacija in informalizacija; feminizacija in etnizacija; družbena razvrednotenost, hkrati pa nima jasnega statusa v moderni delovni zakonodaji. Članek analizira izbrane transnacionalne in nacionalne strategije, tudi slovensko, ki promovirajo regulacijo plačanega skrbstvenega dela v zasebnih gospodinjstvih z vidika kakovosti zaposlitev in skrbstvenih storitev.

Klavdija Kustec

Potencialni dejavniki tveganja pri delu z izrazno-ustvarjalnimi mediji - Str. 89Ključne besede: kvalitativna raziskava, tveganje, umetnost, strokovne delavke, varovalni dejavniki, umetnostna terapija.

Uporaba izrazno-ustvarjalnih medijev v poklicih, katerih namen sta podpora in pomoč, se vse bolj uveljavlja. Namen raziskave je osvetliti ne samo pozitivne vplive dela z izrazno-ustvarjalnimi mediji, ampak tudi njihove morebitne negativne vplive oz. potencialne dejavnike tveganja, ob tem pa nakazati varovalne dejavnike dela s temi mediji. Rezultati kvalitativne raziskave so pokazali, da se v praksi strokovne delavke, ki se poklicno ukvarjajo s podporo in pomočjo, ne srečujejo z negativnimi učinki dela z izrazno-ustvarjalnimi mediji, da pa se zelo zavedajo morebitnih dejavnikov tveganja. Zato so razvile številne strategije, s katerimi bi omilile potencialne dejavnike tveganja, če se jih že ne bi povsem odpravile.

Ksenija Domiter Protner

Vloga socialnega kapitala na področju preprečevanja zlorabe otrok in mladostnikov v družini - Str. 99Ključne besede: nasilje, odpornost, dejavniki tveganja, preventiva.

Članek prikazuje povezavo problema zlorabe otrok in mladostnikov v družini z značilnostmi družbenega okolja družine z vidika socialno ekološke perspektive nasilja v družini ter fenomen odpornosti žrtev nasilja v družini v povezavi s socialnim kapitalom. Prikazane so tudi ugotovitve, pridobljene na podlagi sekundarne analize podatkov raziskav, o značilnostih socialnega kapitala slovenskih mladostnikov v povezavi z izpostavljenostjo mladostnikov nasilju v družini. Pomembno je odpravljati in zmanjševati dejavnike tveganja in krepiti varovalne dejavnike, med katerimi ima pomembno vlogo socialni kapital. Avtorica ugotavlja, da je socialni kapital varovalni dejavnik tako pri preprečevanju nasilja kot pri zmanjševanju posledic, ki jih nasilje pusti pri žrtvi.

Maša Avsec, Nino Rode

Pravljice kot sredstvo v socialnem delu z otroki - Str. 111Ključne besede: varne hiše, materinski domovi, smernice, kompetence.

Pravljice lahko socialni delavki pomagajo premoščati mišljenjske razlike med otrokom in njo samo ter lajšajo komunikacijo med njima. Za otroka imajo pomembno razvojno in zdravilno moč, zato so koristne pri svetovanju in psihoterapiji. V socialnem delu je pravljica pomembna predvsem kot sredstvo za vzpostavljanje stika in soustvarjanje rešitev. V varnih hišah in materinskih domovih je veliko priložnosti za uporabo pravljic. Te organizacije pomagajo predvsem ženskam, a v njihovo delo sodijo tudi varstvo otrok, učna pomoč ter pomoč pri negi, oskrbi in vzgoji otrok. Ko socialne delavke delajo z otroki, uporabljajo pravljice tako pri delu s posameznikom (npr. vzpostavljanje stika) kot tudi s skupino (npr. delavnice). Pripoveduje jih lahko socialna delavka ali otrok, obstajajo pa tudi druge oblike uporabe pravljic. Raziskava je pokazala, da se večina intervjuvanih socialnih delavk počuti kompetentne za uporabo pravljic, a bi se hotele dodatno usposobiti. Uporaba pravljic je ustvarjalna kulturna dejavnost, za katero so poleg splošne usposobljenosti za socialno delo potrebna dodatna znanja in sposobnosti za delo z otroki, sposobnost uporabe različnih tehnik pripovedovanja pa tudi določen občutek za delo s pravljicami. Zato je pomembno dodatno izobraževanje za takšno delo.

Blaž Rojko, Nino Rode

Pomen pevskih zborov za skupnost - Str. 123Ključne besede: skupnostno socialno delo, stališča, petje, socialno-demografski dejavniki, druženje.

Skupnostni projekti, usmerjeni v »ciljne skupine«, praviloma ne izhajajo iz potreb dejanske skupnosti, zato so v skupnosti praviloma sprejeti kot tujki. Rešitev je v projektih, vezanih na obstoječe skupnosti. Ena od teh so pevski zbori, ki za socialno delo niso pomembni le kot prostor skupnostih projektov. Skupnostni procesi in socialne interakcije, ki nastajajo v njih, delujejo tudi kot varovalni dejavniki pri osebnih in socialnih stiskah ter omogočajo spontano soustvarjanje rešitev socialnih problemov. V predstavljeni raziskavi sta avtorja določila vrednote in stališča, zaradi katerih so zbori pomembni svojim članom, in ugotovila, kako nekateri socialnodemografski in organizacijski dejavniki vplivajo nanje. Na podlagi faktorske analize sta izdelala štiri lestvice stališč do socialnih procesov v zborih. Pevcem so pomembni medgeneracijski odnosi, odnos do petja, druženje in socialna mreža ter potrjevanje s pomočjo zbora. Na ta stališča vplivajo med drugim njihov spol, zakonski stan in zaposlitveni status, odvisna pa so tudi od ravni, na kateri zbor deluje. Rezultati potrjujejo, da so pevski zbori poleg umetniških in kulturnih organizacij tudi pomembne avtopoetske skupnosti, ki lahko svojim članom zagotavljajo socialno oporo ter občutek pripadnosti in pomembnosti. Kot takšni so pomemben prostor za skupnostno socialno delo, zato bi bilo treba razmisliti o (tudi finančnih) možnostih za spodbujanje tega vidika pevskih zborov.

UVOD V TEMATSKO ŠTEVILKO

Jana Mali

Magistrski študij socialnega dela s starimi ljudmi kot odziv na demografske spremembe v družbi - Str. 3

ČLANKI

Jana Mali, Danica Hrovatič

Razvoj gerontologije in gerontološke dejavnosti v Sloveniji nekdaj in danes - Str. 11Ključne besede: stari ljudje, izobraževanje, zdravstvo, socialna politika, Gerontološko društvo.

Preteklo in zdajšnjo gerontološko znanost in dejavnost v Sloveniji so zaznamovala načela socialne gerontologije, sprejeta v šestdesetih letih 20. stoletja, ki so poudarjala interdisciplinarnost znanosti kot podlago za razvoj interdisciplinarne gerontološke dejavnosti. V preteklosti sta gerontološko dejavnost usmerjala Gerontološki inštitut in Gerontološko društvo Slovenije. Po ukinitvi Gerontološkega inštituta je nastala precejšnja vrzel na področju geriatričnega raziskovanja, izobraževanja in znanja o zdravstvenih potrebah in življenju starih ljudi v Sloveniji. Gerontološko društvo Slovenije je do danes zapolnjevalo to vrzel z izdajanjem številnih publikacij, organiziranjem seminarjev, izobraževanj in javnih tribun o različnih vprašanjih o starosti in staranju, ukvarjalo pa se je tudi z vprašanji povsem zdravstvene narave, ki sestavljajo medicinski del gerontologije. Razvoj socialne gerontologije je potekal neprekinjeno na različnih visokošolskih ustanovah, prav tako pa so bili od leta 2000 sprejeti številni socialnopolitični dokumenti, ki načrtujejo in določajo oskrbo starih ljudi. Danes v Sloveniji strokovnjaki različnih znanstvenih panog raziskujejo starost, staranje in sožitje generacij, objavljajo strokovna spoznanja s tega področja in delajo v praksi. To kaže na veliko naklonjenost razvoju gerontologije tudi v prihodnje.

Marija Bukovec

Ugotavljanje vpliva stanovalcev na kakovost storitev v domu starejših občanov - Str. 21Ključne besede: starost, institucionalno varstvo, avtonomija, participacija, osebnostni razvoj, socialno delo.

Avtorica predstavlja položaj starih ljudi v sodobni družbi in demografske spremembe, v okviru katerih različni podatki in projekcije napovedujejo povečanje števila starejšega prebivalstva. Osnova za kvalitativno raziskavo so izhodišča institucionalnega varstva ter vrednotenje kakovosti oskrbe in socialnega dela v domovih za stare ljudi. Ta poudarja perspektivo uporabnikov. V drugem delu so analizirani intervjuji s stanovalci v domu, pri tem pa avtorica doživljanja stanovalcev vrednoti po posameznih raziskovalnih vprašanjih o poteku dneva, vplivu stanovalcev na storitve, dostopu do informacij in možnostih za osebnostni razvoj. Življenje intervjuvanih stanovalcev je enolično, še posebej če so telesno ovirani. Upoštevati morajo pravila in hišni red in zato skoraj nimajo vpliva na svoje življenje v domu. Odnosi med zaposlenimi in stanovalci niso vedno spoštljivi, stanovalci pogosto ne morejo vplivati na dogajanje, prav tako v domu ni veliko zasebnosti. Kako se bo stanovalec osebnostno razvijal, je odvisno predvsem od njega samega.

Sandra Novak, Judita Sudec

Vpliv živali na kakovost življenja starih ljudi - Str. 31Ključne besede: starost, zdravje, aktivnosti, terapije, domovi za starejše.

Osamljenost v starosti lahko premagujemo na različne načine, tudi s pomočjo hišnih ljubljenčkov. Pri tem ni tako pomembno, za kakšno vrsto domače živali gre, pomembni sta ljubezen do živali in pripravljenost skrbeti zanjo. Živali znajo zelo dobro vračati ljubezen, tolažiti žalost ljudi, s svojimi vragolijami pa pogosto poskrbijo, da nam ni dolgčas. V tem članku se bomo osredotočili na pse in mačke, saj so najpogostejši hišni ljubljenčki, ne smemo pa zanemariti tega, da je zelo pomembno, da je za živali lepo poskrbljeno in da imajo odgovornega lastnika. Vpliv živali na kakovost življenja starih ljudi je zanimiv za socialno delo, ker prinaša vpogled v pozitivne vplive živali na življenje ljudi. V članku avtorici prikažeta, kakšna je vez med človekom in živaljo ter kakšno odgovornost prinaša skrb zanjo. Dobro je, da se ljudje čim več gibamo, žival pa je lahko za to kot nalašč. Za stroko socialnega dela pa je pomembno tudi to, kako lahko povežemo skrb za živali in oskrbo starih ljudi v domovih za stare in tamkajšnjim stanovalcem omogočimo tudi stik z živalmi.

Danuška Breznik

Prilagojenost socialnovarstvenih oblik pomoči starim ljudem v Mestni občini Ljubljana - Str. 41Ključne besede: medgeneracijska solidarnost, potrebe starih, pravice, socialnovarstvene storitve, kakovostna starost.

V Sloveniji storitve, ki so namenjene starim ljudem in jih izvajajo službe tako v javnem kot zasebnem sektorju, ne zadovoljujejo potreb heterogene populacije starih ljudi ter jim tako ne omogočajo živeti kakovostno tudi v obdobju starosti. Na kakovostno življenje starih ljudi v Sloveniji vplivajo predvsem oblike pomoči za stare ljudi, medgeneracijska solidarnost in finančni položaj starih ljudi. Rezultati raziskave Ugotavljanje potreb starejših v Mestni občini Ljubljana so pokazali, da so socialnovarstvene oblike pomoči za stare ljudi velikemu številu vprašanih finančno nedosegljive. Tudi sorodniki kot viri socialne opore, predvsem otroci, pomagajo staršem pri pokrivanju stroškov osnovnih življenjskih potreb. Vprašani si želijo za kakovosten vsakdan prilagojeno okolje in večjo dostopnost storitev. Naloga socialnih delavk in delavcev je, da pomoč prilagodijo potrebam starega človeka, raziščejo njegov življenjski svet in se na heterogene potrebe, želje starih ljudi odzovejo z individualiziranim pristopom, ki temelji na uporabniški perspektivi ter konceptu pravic, kjer ima uporabnik vpliv na načrtovanje same storitve.

Maja Ambrožič, Špela Mohar

Metode socialnega dela s starimi ljudmi in njihova uporaba pri delu z ljudmi z demenco - Str. 53Ključne besede: staranje, izobraževanje, koncepti, strokovnjaki, pomoč, zgodovina.

Staranja prebivalstva zahteva iskanje novih metod dela s starimi ljudmi, odkrivanje novih poti za spoprijemanje z izzivi, ki jih prinašata staranje in starost. Ob tem je nadvse pomembno multidisciplinarno povezovanje strok, ki pripomorejo h kakovostnemu staranju in dajejo glas starim ljudem. Delo s starimi ljudmi je specifično in je v socialnem delu pomemben prostor raziskovanja, prepletanja teorije s prakso. Pri tem se je treba opreti na koncepte socialnega dela, ki socialnega delavca usmerjajo k osebnemu vodenju uporabnika in od začetka do konca delovnega odnosa. Metode socialnega dela s starimi ljudmi so različne. Zelo pomembna je metoda osebnega načrtovanja, ki se v praksi vse bolj uporablja, saj je njen namen ohraniti vpliv uporabnika na pomembne odločitve v njegovem življenju. Avtorici predstavita metode dela z ljudmi z demenco in nam tako ponudita širši vpogled v metodo osebnega načrtovanja, zagovorništva. Ob tem pozornost namenita tudi zgodovini razvoja socialnega dela s starimi ljudmi.

POROČILO

Eva Urbas

Pomen vrtičkarstva za stare ljudi - Str. 63

KNJIŽNA RECENZIJA

Barbara Kresal

Jana Mali (2013), Dolgotrajna oskrba v mestni občini Ljubljana - Str. 67

POROČILO S POTI

Jana Mali

"Socialno delo s starimi ljudmi" v mednarodni šoli v Dubrovniku - Str. 71

INDEKS

Socialno delo - letnik 53 (2014) - Str. 75