ČLANKI

Milko Poštrak

Subjekt in intersubjektivnost - Str. 249Ključne besede: posameznik, skupnost, kultura, telo-subjekt.

Delo je zastavljeno interdisciplinarno. Opira se predvsem na antropologijo, sociološke študije razmerij med makro in mikro ravnijo, študije socializacijskih procesov in fenomenološko filozofijo. V ospredju je vprašanje konstruiranja pojma osebe in njenega razmerja do konstrukcij pojmov, kot so družba in kultura. S pomočjo Meadovih, Maussovih, Merleau-Pontyjevih in drugih koncepcij osebe in socializacijskih procesov poskuša avtor ugotoviti, kako oseba konstruira svoj svet in sosvetje z drugimi. V sklepu ugotavlja, da je samozavedajoča se oseba vsakokrat opremljena z zalogami znanja, ponotranjeno tradicijo, vsakokratnimi izkušnjami itn., naloženimi v - z Meadovimi besedami - "družbeni jaz", medtem ko se "osebni jaz" skoz procese mišljenja opira na "družbeni jaz" in prek njega komunicira z drugimi. Tudi s tega vidika je razumljivo, zakaj je Husserlu spodletel poskus prikopati se do čistega transcendentalnega jaza, saj ta - spet z Meadovimi besedami - ni mogoč, ker z uporabo metod redukcije in epoche reduciramo in damo v oklepaj "družbeni jaz"; ostane prazni, nemočni "osebni jaz". Tukaj avtor ne konča, temveč te ugotovitve vzame predvsem kot plodno izhodišče za nadaljnja razmišljanja.

Matjaž Plotajs

Socialno kulturno delo v Malem domu - Str. 273Ključne besede: socialno kulturno delo, ustvarjalne tehnike, socialno varstvo.

V uvodu avtor razmišlja o fenomenu ustvarjalnosti kot poglavitnem elementu socialnega kulturnega dela, pri čemer se ne zadovolji zgolj z enostavno definicijo, temveč prek interpretacije številnih avtorjev obdela ustvarjalnost iz širših znanstvenih perspektiv. V osrednjem delu nas popelje iz teoretskih razglabljanj v konkretnejše situacije, tako da nam neposredno, iz lastnih izkušenj (prostovoljno delo) predstavi socialno kulturno delo z zmerno in težje prizadetimi osebami v Malem domu. V sklepu avtor poda še svojo vizijo glede uporabnosti ustvarjalnih tehnik v socialnem delu in prihodnosti socialnega kulturnega dela v smislu popularizacije stroke.

Gabi Bešlin, Nataša Šumak

Kvaliteta življenja mater v enostarševskih družinah: Poskusna teorija na podlagi kvalitativne analize - Str. 281Ključne besede: socialna mreža, skrb zase, materialno stanje, samopodoba.

Članek prikazuje življenje mater v enostarševskih družinah. V Sloveniji je že vsaka šesta družina enostarševska in veliko jih takih tudi ostane. Avtorici je zanimalo, kako matere vidijo in doživlja svoje družine. Izhajali sta iz intervjujev osmih žensk. Njihove izjave sta kodirali, nato določili pojme in jih povezali v kategorije. Iz kategorij sta napisali poskusno teorijo. Osredotočili sta se na naslednje sklope: materialno stanje, socialno mrežo in odnose v njej, samopodobo mater in skrb zase. Ugotovili sta, da je kvaliteta življenja mater odvisna od socialno-ekonomskega statusa (izobrazba, materialni položaj), od razvejane in podpirajoče socialne mreže in od tega, kako matere skrbijo za svoje potrebe.

Vesna Šiplič in Darja Kadiš

Psihosocialni vidik staranja - Str. 295Ključne besede: gerontologija, diskriminacija starih ljudi, samopomoč, socialne potrebe, medgeneracijska povezanost.

V prvem delu članka je opisano, kako se življenjska doba starejših ljudi hitro podaljšuje, tako v svetu kot tudi pri nas. Posledica tega je staranje družbe. Pri nas v Sloveniji se tako zadnja leta vse več govori o starosti in problematiki staranja. Odnos do starosti in razdvojenost med generacijami v današnjih življenjskih razmerah stare ljudi medčloveško, kulturno in bivanjsko potiskata na rob, v osamo in nekoristnost. Toda če hoče družba napredovati, mora imeti sistemske modele za sožitje starih in mladih. V članku je napisanih tudi nekaj ugotovitev, kako se v Sloveniji lotevamo skrbi za starejše. Starostniki so in bodo vse bolj prisotni na vseh ravneh življenja nasploh. Treba bo vzpostaviti komunikacijo, osvetliti potrebe in spremeniti odnos do starostnikov. Stari ljudje so del nas samih in del naše kulture, zato smo jim dolžni pomagati pri zagotavljanju njihovih potreb.

Tea Smonker

Brezdomstvo žensk in otrok, žrtev nasilja - Str. 301Ključne besede: brezdomstvo, ranljivost, travma, skupnost, duševno zdravje, delo z mrežami.

Stanovanjska problematika žensk in otrok, žrtev nasilja, je oblika brezdomstva, ki jo država spregleduje. V Sloveniji se je v zadnjem desetletju tudi na pobudo ženskega gibanja in drugih organizacij izoblikovala raznolika mreža organizacij, namenjenih ženskam in otrokom, ki so v stiski in pogosto tudi žrtve nasilja vseh vrst. Če je ženska z otroki odpuščena iz organizacij, se prične težavna pot urejanja stanovanjskega vprašanja, ki se lahko konča tudi z začasnimi rešitvami, kot so namestitev v centru za brezdomce, v stanovanju z visoko najemnino pri zasebniku, ločitvijo otrok od matere z oddajo v rejniško družino ali z vrnitvijo k nasilnemu partnerju. Kadar trauma ob izgubi stanovanja sovpada z drugimi stiskami, kot so psihosocialna in fizična prizadetost, je dejavnik tveganja za vzdrževanje duševnega zdravja žensk in otrok. Postopno se oblikujejo rešitve tudi na nivoju širše družbene skupnosti. Praznino dolgotrajnega čakanja na sistemske rešitve lahko zapolnijo raznoliki pristopi stroke in tako omogočijo znosnejše življenje tej populaciji.

POVZETKI

Slovenski - Str. 307

Angleški - Str. 309

ČLANKI

Milan Ambrož, Marija Ovsenik

Humana paradigma vodenja sprememb v post-industrijski organizaciji - Str. 127Ključne besede: karizma, socialni konstrukt, dialog, komunikacija, učenje, spremembe, vključenost.

V prispevku avtorja ugotavljata, da je v vedno bolj kompleksnem in hitro spremenljivem globalnem okolju vse manj možnosti za učinkovito individualno vodenje organizacij. Post-industrijska organizacija lahko preživi ob stalnem spreminjanju in prilagajanju okolju in ob nenehni demokratizaciji procesov. Racionalne pristope v post-industrijski organizaciji nadomešča v ljudi usmerjeno vodenje, ki poudarja zlasti humani vidik vodenja sprememb. V vodstvenih študijah raziskovalci veliko pozornosti posvečajo osebnosti karizmatičnega vodje, za katerega velja prepričanje, da učinkovito vodi spremembe. V študiji avtorja izhajata iz predpostavke, da je vodenje socialni konstrukt podrejenih sodelavcev, ki je podlaga presoji dejanskega vedenja vodje in hkrati predstavlja motivacijsko okolje za učinkovito vodenje sprememb. Rezultati študije kažejo, da je nova pradigma vodenja posredna in subtilna in da temelji na vlogi vodje-učitelja, ki v procesu sprememb v organizaciji spodbuja kakovostno komunikacijo, dialog z vsemi sodelavci in procese nenehnega učenja.

Bojan Regvar, Marija Ovsenik

Kadrovski viri in strateški vidik socialnega menedžmenta pri povečevanju mednarodne konkurenčnosti v pogojih globalizacije - Str. 141Ključne besede: globalizacija, socialna politika, socialno varstvo, kadrovski viri, strateško načrtovanje.

Članek prikazuje del razlogov, ki pogojujejo potrebo po stalnemu razvoju konkurenčnosti zaradi potrebe po odgovoru na negativne vplive globalizacije. Podatki nakazujejo, da negativni vplivi globalizacije povzročajo spremembe tudi na področju socialnega varstva, saj se na globalni ravni vse bolj kaže trend rasti socialnih problemov, ki jih ni več mogoče omejevati samo s programi socialnega varstva. V članku so izpostavljeni zaostanek v gospodarski razvitosti držav kandidatk za vstop v EU kot tisti element, ki omejuje sposobnost teh držav za uspešen prehod v skupen gospodarski prostor, kot ga predstavlja Evropska Unija, in težave, ki jih je s tem procesom mogoče predvideti. Težave pri vključevanju manj razvitih držav v skupen ekonomski prostor Evropske unije se bodo odrazile tudi v spremembah na področju socialnega varstva, predvsem v spremembi strukture in obsegu uporabnikov socialnega varstva.

Marko Ferjan, Karmen Brumen

O etiki in morali slovenskih menedžerjev - Str. 149Ključne besede: menedžment, etika, moralni razvoj, filozofija poslovanja.

Namen tega dela je predstaviti neločljivost in povezanost etike v menedžerskem delovanju. V prvem delu članka je predstavljena osnovna teorija področja etike. Opisani so osnovni teoretični koncepti. V drugem delu članka pa so predstavljeni rezultati raziskave o etičnosti ravnanja menedžerjev slovenskih podjetij. Avtorji so opravili intervjuje z vodilnimi menedžerji 50 slovenskih podjetij. Temeljno vprašanje, na katerega skuša odgovoriti članek, je, ali je mogoče izenačiti ekonomsko vrednost z etičnostjo ravnanja podjetij.

Jože Florjančič, Marko Ferjan, Goran Vukovič

Javnosti in odnosi z javnostmi v slovenskih podjetjih - Str. 161Ključne besede: ekonomija, odnosi z javnostmi, naložbe.

Prispevek obravnava organiziranost služb za odnose z javnostmi v slovenskih podjetjih. V prispevku so predstavljeni rezultati dveh obsežnejših raziskav. Obe sta bili opravljeni v drugi polovici leta 2001. Z raziskavo so avtorji ugotavljali tudi, kako so organizirane službe za odnose z javnostmi v slovenskih podjetjih. V ta namen je bila opravljena raziskava na vzorcu 272 slovenskih podjetij. Vzporedno je bilo opravljeno tudi anketiranje na reprezentativnem vzorcu 1.221 prebivalcev Republike Slovenije. Mnoga podjetja sicer vodijo in upravljajo odnose z javnostmi. Pri tem se poslužujejo vseh poznanih modelov. Avtorji so ugotovili, da imajo le v manjšem deležu anketiranih podjetij tudi oddelek oziroma organizirano službo za odnose z javnostmi. V mnogih podjetjih se z odnosi z javnostmi ukvarjajo kar službe za marketing. Okoli tri četrtine vprašanih podjetij je v preteklosti pri organizaciji oglaševanja že uporabilo pomoč specializiranih agencij; pri organiziranju odnosov z javnostmi pa to počne manj vprašanih. Približno dve tretjini vprašanih podjetij nima izdelanega komunikacijskega načrta. Ugotovljeno je bilo, da slovenski mediji objavljajo tudi novice o podjetjih oziroma poročajo tudi o gospodarskih temah in da večina ljudi vsaj občasno spremlja tovrstne prispevke. Glavna ugotovitev raziskave pa je, da večina ljudi nima zadosti znanj, da bi bila lahko akter dogajanj v ekonomiji.

Anka Čufer, Marija Ovsenik

Organizacija in menedžment v invalidskih podjetjih v Sloveniji - Str. 173Ključne besede: socialno-demografske značilnosti menedžerjev, tretji sektor, motivacija delavcev, politika razvoja.

V prispevku obravnavamo izvedeno raziskavo o organizaciji in menedžmentu v invalidskih podjetjih v Sloveniji. Zbrali smo podatke o socialno-demografskih značilnostih vodij invalidskih podjetij v Sloveniji. Podatki mnenjske ankete so pokazali stališča in mnenje vodij invalidskih podjetij glede nekaterih aktualnih problemov vodenja, stanja in razvoja na področju delovanja invalidskih podjetij v Sloveniji. Pogledali smo, kako vodje v splošnem ocenjujejo vodenje in upravljanje, kadre in njihovo motiviranost, pomembnost tržnega raziskovanja, dejavnike, ki vplivajo na razvoj invalidskih podjetij, normativno dejavnost, vpliv politike na razvoj invalidskih podjetij, politiko razvoja v invalidskih podjetjih, doseganje njihovih ciljev, kakovost povezovanja invalidskih podjetij in njihovo stanje v RS. V zadnjem delu prispevka so dodani predlogi za izboljšanje delovanja invalidskih podjetij po zamisli Urwick-Ovsenikovega dopolnjenega kvadrata in kroga.

Marija Ovsenik, Janez Mekinc

Uspešnost pridobivanja sredstev v nepridobitnih organizacijah - Str. 183Ključne besede: trženje, nepridobitni sektor, menedžment.

Raziskava, iz katere so črpani podatki za prispevek, je imela namen ugotoviti stopnjo organiziranosti trženja slovenskih nepridobitnih organizacij. V teoretskem delu so predstavljene ugotovitve različnih strokovnjakov, ki so vplivali in še vplivajo na organiziranost in delovanje nepridobitnega sektorja. V metodološkem delu so predstavljeni posamezni rezultati raziskave skozi odgovore na zastavljena vprašanja iz vprašalnika skupaj s komentarji pridobljenih rezultatov. Raziskavo smo izvedli z vprašalnikom, ki nam ga je vrnilo 215 nepridobitnih organizacij v Sloveniji. Rezultati raziskave jasno pokažejo, da je slovenski nepridobitni sektor razdeljen v javni nepridobitni sektor, ki je v fazi tranzicije, in v privatni nepridobitni sektor, ki se pri svojem ustanavljanju in razvoju ubada z velikimi problemi.

Bojana Mesec

Prostor, kjer nastaja in se organizira prostovoljno delo - Str. 199Ključne besede: skupnost, prostovoljno delo, menedžment, socialne mreže, civilna družba.

Raziskave s področja nastajanja novih skupnosti (npr. internetske skupnosti) so pokazale, da je eden izmed osnovnih vzgibov za njihov nastanek želja po povezanosti. Novi načini in metode, s katerimi se oblikujejo nove skupnosti, pripomorejo k novim idejam in rešitvam, ki so potrebne največkrat v lokalni skupnosti, kjer je posameznik prepuščen sam sebi. Posameznik lahko svoje mreže oblikuje in vzdržuje na temelju posamičnih interesov ali dejavnosti; povezave med člani v socialnih mrežah, ki temeljijo na neposrednem fizičnem stiku, ali druge oblike njihove komunikacije morajo biti razvejane in se morajo raztezati čez prvotne naloge, ki so jih pripeljale v stik. Posameznikove družabne odnose, osebne in intimne ali neosebne in formalne, si lahko predstavljamo kot niti v mrežah njihovih mrež. Mreže se širijo navzven od posameznika do bližnjih sodelavcev in nato na širšo skupnost. Skupnost je lahko zasnovana kot kompleksna mešanica teh osebnih družbenih povezav, ki sestavljajo umetelno prepleteno mrežo. V njih najdemo tako formalne kot neformalne oblike prostovoljnega dela, ki skupnost povezujejo, jo krepijo in ji dajejo lastno identiteto.

Robert Modrijan, Marija Ovsenik

Spodbujanje delovnega počutja na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje - Str. 203Ključne besede: stres, izgorevanje, delovno počutje, supervizija, facilitacija, svetovalec za zaposlitev, zavod za zaposlovanje, model sprememb.

Priča smo kontinuiranemu tehnološkemu napredku, ki s svojim vse hitrejšim tempom vse bolj kaže potrebo po humanizaciji dela in novih organizacijskih pristopih pri ravnanju s človeškimi viri. Stres in poklicna izgorelost kot posledici tempa dela s stalnim kvantitativnim in kvalitativnim povečevanjem zahtev kličeta k strokovni obravnavi. V prispevku predstavljamo obliki strokovne pomoči, supervizijo in facilitacijo, ki se, prva na osebnem in druga na organizacijskem nivoju, spopadata s preprečevanjem in obravnavo stresa na delovnem mestu.

Jože Ramovš

Samoorganizacija sociale na področju zasvojenosti: Ob desetletnici Socialnega foruma za zasvojenosti in omame - Str. 209Ključne besede: zasvojenosti, alkoholizem, strokovno društvo, socialno delo, razvoj.

Članek je napisan ob desetletnici slovenskega strokovnega društva Socialni forum za zasvojenosti in omame. Prikaže dosedanje delo socialne stroke na področju zasvojenosti v Sloveniji, samoorganizacijo strokovnjakov pred desetimi leti, delo Socialnega foruma do zdaj in njegove naloge v prihodnje. Med njimi poudari zlasti uvedbo dobre prve socialne pomoči na področju zasvojenosti, specializacije in intervizijsko povezovanje strokovnjakov ter vzpostavitev centra za socialno urejanje mladih alkoholikov, ki je poseben izziv za novo generacijo socialnih delavk, ki iščejo ustvarjalno strokovno življenje in svoje delovno mesto.

Simona Vrhunec

Poklicna (socialna) segregacija - Str. 221Ključne besede: diskriminacija, segregacija, znanost, ženske, spol.

Socialna in ekonomska področja so mediji, prek katerih se producira in reproducira segregacija velikega števila žensk v slabo plačanih službah. Trajen razkorak pri plačilu glede na spol je odraz ne samo različnih možnosti pri mobilnosti kariere na določenem področju, temveč tudi dejstva, da moški in ženske stremijo k različnim zaposlitvam. Biološki, socialni in kognitivni faktorji, ki oblikujejo segregacijo, naredijo tudi različne interaktivne stile za spola - dečki so v moški skupini bolj tekmovalni in hierarhični, deklice v ženski skupini pa bolj sodelujoče in pravične.

DOKUMENT

Mojca Urek, Srečo Dragoš

Častno razsodišče društva socialnih delavk in delavcev - Str. 233

POVZETKI

Slovenski - Str. 241

Angleški - Str. 245

ČLANKI

Pavla Rapoša Tajnšek, Vida Miloševič Arnold, Gabi Čačinovič Vogrinčič, Vlasta Rozman, Nataša Radonjič, Metoda Bole, Anita Kovačec, Mojca Mikolič, Sabina Rajšel

Postopki, organizacija in standardi na področju posvojitev - Str. 1Ključne besede: posvojitev, socialno delo, odprta posvojitev, priprave na posvojitev, mednarodne posvojitve.

Posvojitve so ukrep družbenega varstva, ki je usmerjen v koristi otroka, upošteva pa tudi potrebe drugih udeležencev posvojiteljskega trikotnika: otrokovih bioloških staršev in posvojiteljev. Zaradi velikega nesorazmerja med številom posvojenih otrok in številom parov, ki želijo posvojiti otroka, so posvojitve v Sloveniji že nekaj časa deležne precejšnje medijske odmevnosti. Pozornost javnosti je v tem trenutku namenjena zlasti stiskam bodočih posvojiteljev, ki dolga leta zaman hrepenijo po otroku, v senci te stiske pa ostaja temeljno vprašanje, ki si ga po strokovni in človeški plati zastavljamo v postopku posvojitve: kako doseči, da bo posvojitev res najboljša možna rešitev za otroka, rešitev, ki bo dobra ali vsaj sprejemljiva tudi za druge prizadete v tem procesu - za roditelje in posvojitelje, neredko tudi za rejnike. Raziskava, opravljena med strokovnimi delavci centrov za socialno delo, ki se ukvarjajo s posvojitvami, je pokazala, da se tudi del strokovne javnosti bolj ubada s problemom, kje dobiti otroke za posvojitev, kakor s problemom uvajanja sodobnih konceptov in metod socialnega dela v postopke posvojitev. Samo izjemoma, ko gre za nujno intervencijo, je naloga stroke odločati o drugih in za druge, zato je tudi postopek posvojitve skupna naloga vseh udeleženih v problemu, je proces skupnega iskanja in skupnega odločanja o možnih rešitvah, ki jih ob pomoči strokovnjaka odkrivajo uporabniki sami. Težko bi potrdili, da strokovno delo na področju posvojitev v vseh primerih že poteka kot projekt skupnega reševanja problema. Raziskava je pokazala, da so dosedanji koncepti in metode strokovnega dela z udeleženci posvojitev pomanjkljivi; potrebe otrok, roditeljev, posvojiteljev in rejnikov so v procesu posvojitve večkrat premalo upoštevane ali celo prezrte. Spremembe zakonodaje, organiziranosti in strokovnih standardov na področju posvojitev, za katere se zavzemajo strokovni delavci, morajo podpreti uveljavljanje bolj odprtih modelov posvojitve, ki zagotavljajo večjo transparentnost posvojiteljske realnosti in krepitev moči vseh udeleženih v trikotniku oziroma štirikotniku posvojitve: otroka, posvojiteljev, roditeljev in rejnikov. Anketirani strokovni delavci iščejo rešitve v spremembah družinske zakonodaje in dolgotrajnih postopkov za odvzem roditeljske pravice, v boljši organiziranosti in večji koordinaciji dela na področju posvojitev ter v urejanju mednarodnih posvojitev; zavedajo pa se tudi potrebe po dopolnjevanju znanja, ki je za strokovno delo na tem specifičnem področju socialnega dela odločilno.

Viktorija Bevc

Kvalitetnejše preživljanje prostega časa udeležencev programa psihosocialne pomoči v zakonski krizi zaradi neplodnosti - Str. 43Ključne besede: udeleženec v problemu, neplodnost ali jalovost, kriza zaradi neplodnosti, posvojitev, rejništvo, nadomestno starševstvo.

Avtorica predstavi doživljanje in posledice neplodnosti para, ki zakonca skoz leta prizadevanj, da bi zanosila in rodila otroka, pripelje v zakonsko krizo (socialna osamitev, bolečina, obup, razočaranje, mehanična spolnost, nestrpnost, nevrotičnost, odvisnostna potreba po otroku idr.). Vse to poseže v celotno življenje para in bistveno zmanjša kvaliteto življenja zakoncev in njunega delovanja. Ob vključitvi v program se srečata s spodbujevalnimi sredstvi (planinarjenje, branje, pisanje, srečevanje in prijateljevanje s pari, ki imajo podobne težave, idr.). Z njimi se paru odpira možnost, da se razbremeni bremena neplodnosti in se usmeri v zdravo, zadovoljno partnerstvo in pozneje v nadomestno starševstvo. Prav ta spodbujevalna sredstva pa so tudi elementi izboljšanja kvalitete življenja in posledično kvalitetnejšega preživljanja prostega časa.

NAGOVOR

Blaž Mesec

Izbor misli iz nagovorov dekana ob podelitvi diplom diplomantkam in diplomantom Visoke šole za socialno delo 1996-2001 - Str. 57

INDEKS

Letnik 40 (2001) - Str. 65

POVZETKI

Slovenski - Str. 67

Angleški - Str. 69