UVOD V TEMATSKO ŠTEVILKO

Jana Mali, Vesna Leskošek

O razvoju izobraževanja za socialno delo ob 100. obletnici Univerze v Ljubljani - Str. 179 - 180

ZNANSTVENI ČLANKI

Ana Marija Sobočan

Poklicna identiteta in etika v socialnem delu v objavah v reviji Socialno delo - Str. 181 - 192Ključne besede: zgodovina socialnega dela, etična načela, etični kodeks, izobraževanje za socialno delo, vrednote

V prispevku je predstavljenih več besedil, objavljenih v reviji Socialno delo (ali njenih predhodnicah) med letoma 1972 in 2018, ki obravnavajo temo etike pa tudi identitete socialnega dela. Članek opisuje tematike in usmeritve, ki s pomočjo objave v tej reviji oblikujejo teoretsko, interpretativno in mnenjsko polje o etiki in identiteti socialnega dela v Sloveniji. To polje je vsekakor relevantno za razumevanje in uveljavljanje tega, kaj je socialno delo v Sloveniji, kakšni so njegovi cilji, vrednote, avtoriteta, omejitve, ipd., zato bi bilo smiselno o etiki in poklicni identiteti razmišljati in pisati še več kot do zdaj.

Liljana Rihter

Pregled dejavnosti raziskovanja v kontekstu izobraževanja za socialno delo v Sloveniji - Str. 193 - 206Ključne besede: socialno varstvo, socialna politika, Fakulteta za socialno delo, raziskovalne teme, študijski program, financiranje

Raziskovalna dejavnost v povezavi z izobraževanjem za socialno delo v Sloveniji ima petdesetletno tradicijo. V tem času je bilo izvedenih več kot 170 raziskovalnih in razvojnih projektov, ki so pomembno (so)vplivali na razvoj prakse in teorije socialnega dela in izobraževanja za socialno delo. Smernice in globalni standardi za izobraževanje za socialno delo dajejo raziskovanju velik pomen. Analiza opravljenega raziskovalnega in razvojnega dela (tem, namena, populacij, virov financiranja) od leta 1969 kaže, da upoštevamo te smernice. Z raziskovalno-razvojno dejavnostjo smo se raziskovalke in raziskovalci poleg temeljnega namena – razvijati prakso in teorijo socialnega dela – ukvarjali tudi s širšimi družbenimi in političnimi temami (socialno varstvo in socialna politika) in z družbenim položajem populacij, ki so uporabniki socialnovarstvenih storitev. Ugotovitve raziskav so omogočale razvijanje študijskih vsebin in prilagajanje študija socialnega dela aktualnim razmeram v družbi. V času prevladujočega neoliberalizma sta nujna znanstveno raziskovanje in refleksija o družbenem kontekstu, s sta velikokrat otežena že zaradi prevladujočega načina financiranja raziskovalne dejavnosti na podlagi razpisanih tem, ki jih določijo odločevalci, to pa ne sovpada nujno z zaznanimi potrebami ali interesom raziskovalk in raziskovalcev.

Barbara Kresal

Ustanovitev Mednarodne organizacije dela leta 1919: Sto let organiziranega urejanja delavskih pravic na mednarodni ravni - Str. 207 - 217Ključne besede: delovno pravo, socialna pravičnost, dostojno delo, delovni čas

Prispevek analizira ustanovitev Mednarodne organizacije dela leta 1919 kot dela Versajske mirovne pogodbe in razvoj te mednarodne organizacije v sto letih njenega obstoja. Obravnava pomen delavskih pravic in njihovega urejanja na mednarodni ravni ter vlogo Mednarodne organizacije dela v tej zvezi. Kot primer je predstavljen razvoj urejanja delovnega časa v luči relevantnih konvencij Mednarodne organizacije dela. Prispevek primerja položaj v svetu dela pred sto leti z današnjim položajem. Socialna pravičnost in dostojno delo še vedno ostajata deklarirana, a neizpolnjena cilja Mednarodne organizacije dela.

Jana Mali

Socialno delo v interdisciplinarnih raziskavah: Primer raziskovanja socialnih razsežnosti demence - Str. 219 - 233Ključne besede: destigmatizacija, uporabniška perpsektiva, oskrba, oskrbovalci, bivalno okolje, gerontologija

Raziskovanje socialnih razsežnosti demence ima v mednarodnem kontekstu več kot tridesetletno tradicijo, v Sloveniji pa se s tem ne ukvarjamo še niti dve desetletji. Kljub temu že od začetka sledimo raziskovalnim trendom, saj v raziskovanje vnašamo uporabniško perspektivo, ki je osrednje konceptualno vodilo socialnega dela. V zadnjih štirih letih smo raziskovanje demence usmerili v interdisciplinarno raziskovanje. V članku so prikazani namen in cilji treh interdisciplinarnih raziskav in njihovi rezultati. V raziskavah smo znanje socialnega dela dopolnjevali z različnimi vedami iz naravoslovja, humanistike in družboslovja. Po eni strani smo znanje in koncepte socialnega dela z ljudmi z demenco v teh raziskavah preverjali in dopolnjevali, po drugi strani pa smo z zagovorniškim odnosom do ljudi z demenco v njih vzdrževali uporabniško perspektivo in njeno uporabo preizkušali v sodelujočih znanostih. Pokazalo se je, da je interdisciplinarno raziskovanje demence področje novega znanja za ravnanje z ljudmi z demenco in zanje.

Milko Poštrak

Socialno delo z ranljivimi mladostniki v njihovem prostem času v Sloveniji v obdobju 1975–1990 - Str. 235 - 254Ključne besede: mladina, subkulture, socialno delo, življenjski slogi, preventiva

V prispevku so predstavljeni koncepti, teorije in opredelitve analitskega pojma prosti čas. Prosti čas avtor poveže s koncepti in spoznanji s področja preučevanj mladinskih kultur ali subkultur. To so namreč poskusi razrešitve kolektivno zaznanih protislovij vsakdanjega življe-nja mladostnikov. Ti poskusi razrešitev, odzivov na stiske in težave v življenjskem svetu ranlji-vih mladostnikov so hkrati tudi znamenje, sporočilo, da se nekaj dogaja v njihovem življenj-skem svetu. Spoznanja in ugotovitve s področja preučevanj prostega časa in mladinskih sub-kultur ustvarjajo kontekst socialnega dela z ranljivimi mladostniki. Prosti čas in strategije življenja, ki jih razvijajo ranljivi mladostniki v njem, so namreč prostor in priložnost za nave-zovanje stikov in vzpostavitve socialnodelovnega odnosa z ranljivimi mladostniki. V drugem delu prispevka je predstavljen določen segment dejavnosti strokovnjakov od sedemdesetih do devetdesetih let 20. stoletja s takrat Višje šole za socialne delavce na področju prostoča-snih dejavnosti mladih. Te dejavnosti so se opirale na izkušnje teoretskih in konceptualnih premikov in novih premislekov v družbenih vedah, tudi kot posledica družbenih gibanj in na sploh družbenih sprememb v drugi polovici šestdesetih let 20. stoletja.

Petra Videmšek, Tadeja Kodele

Uporabniška perspektiva v praktičnem usposabljanju na Fakulteti za socialno delo - Str. 255 - 269Ključne besede: praksa, praktično usposabljanje, mentorji, učni načrt, socialna vključenost, izkustveno učenje

Na Fakulteti za socialno delo je več let potekalo preoblikovanje prakse, da bi imele študentke čim več praktičnega znanja za kompetentno delo v praksi socialnega dela. V članku je prikazano, katere so bile ključne spremembe pri oblikovanju prakse in kakšna je bila pri teh spremembah vloga ljudi z osebnimi izkušnjami. Podrobneje so predstavljene ocene uporabnikov kot sporočila študentkam pri njihovem praktičnem usposabljanju. Izhodišče je predpostavka, da so ljudje z osebnimi izkušnjami najboljši učitelji in da te ocene lahko študentkam pomagajo pri kompetentnem ravnanju v prihodnji socialnodelovni praksi. Predstavljen je tudi pomen uporabniške perspektive. Avtorici utemeljita, zakaj se je takšna perspektiva razvila prav v stroki socialnega dela in zakaj ji pripisujemo tako velik pomen. S pomočjo teoretskih podlag, ki podpirajo vključenost ljudi z osebno izkušnjo, pokažeta, zakaj je pomembno, da tudi v oblikovanje prakse vključimo ljudi z osebno izkušnjo, in kaj njihova vključenost prinaša študentkam socialnega dela.

ESEJ

Blaž Mesec

Če jih zgrešimo, smo zgrešeni - Str. 271 - 292

MANIFEST

Preboj socialnega - Dubrovniški manifest 2019 - Str. 293 - 296

INTERVJU

Vesna Leskošek

Intervju z Gabi Čačinovič Vogrinčič - Str. 297 - 301

Borut Petrović Jesenovec

Intervju z Bogdanom Lešnikom - Str. 303 - 306

KNJIŽNE RECENZIJE

Klavdija Kustec

Jana Mali, Vida Miloševič Arnold (urednici) (2011): Demenca: Izziv za socialno delo (2. natis) - Str. 307 - 309

Anamarija Kejžar

Jana Mali, Nina Mešl, Liljana Rihter (2011): Socialno delo z osebami z demenco - raziskovanje potreb oseb z demenco in odgovorov nanje - Str. 311 - 315

Gašper Krstulović

Petra Videmšek (2013): Iz institucij v skupnost - stanovanjske skupine nevladnih organizacij na področju duševnega zdravja - Str. 317 - 319

Anže Jurček

Vera Grebenc, Amra Šabič (2013): Ljubljanske zgodbe - biografije navadnih ljudi - Str. 321 - 323

Milko Poštrak

Lea Šugman Bohinc (ur.) (2011): Učenci z učnimi težavami - izvirni delovni projekt pomoči - Str. 325 - 327

Mojca Urek

Simona Gerenčer Pegan (2017): Ljudje z gluhoslepoto v Sloveniji - Str. 329 - 331

Julija Sardelić

Špela Urh (ur.) (2012): Država želi, da ostanemo cigani! - teoretske refleksije in prakse izkljuečvanja/vključevanja Romov v Sloveniji - Str. 333 - 334

ZNANSTVENI ČLANKI

Karina Schlingensiepen-Trint

Državljanstvo, demokracija in socialno delo: raziskovanje neposredne povezave - Str. 95 - 111Ključne besede: socialne pravice, država blaginje, državljan, socialna politika, družbene razmere

V demokratičnih ustavnih državah obstaja vrzel med družbenimi neenakostmi, ki so posledica kapitalistične družbe, in statusom svobodnih in enakopravnih državljanov, ki ga zagotavlja ustava. Avtorica trdi, da se socialno delo s tem, ko “posreduje” med posameznikom in družbo, s to vrzeljo ne samo pasivno srečuje. Pokazati je mogoče, da je med socialnim delom, demokracijo in državljanstvom neposredna povezava. Predstavljene so tri hipoteze. (1) Socialne pravice so nujni pogoj za zagotovitev statusa svobodnega in enakopravnega aktivnega državljana. Socialne pravice so nujne, če hočemo zagotoviti demokratične razmere. (2) Ker pravice nimajo smisla, če ni družbenih razmer, v katerih bi jih posameznik lahko uresničeval, avtorica trdi, da so socialne pravice, ki jih uresničuje in jamči država blaginje, sicer potrebne, niso pa dovolj. (3) Avtorica opozori, da je socialno delo ključno, če hoče posameznik zares uveljavljati svoj status enakopravnega svobodnega državljana in če hočemo zagotoviti demokratične razmere. Na koncu članka je opisanih nekaj posledic takšnega teoretskega razmišljanja.

Anže Jurček

Prispevek socialnega dela v zdravstveni dejavnosti v Sloveniji - Str. 113 - 124Ključne besede: zdravstvo, obravnava pacienta, multidisciplinarni tim, metode, zdravstveno varstvo, socialne delavke

Članek je nastal na podlagi raziskave in študija izbranega področja socialnega dela v zdravstveni dejavnosti v Sloveniji, področja dela sekcije socialnih delavk v zdravstvu in njihovega specifičnega prispevka k multidisciplinarni obravnavi pacientov. Rezultati empirične kvalitativne raziskave so pripovedi petih intervjuvank in intervjuvanca, ki prikažejo metode in elemente socialnega dela pri obravnavi pacientov, uporabo strokovnega jezika socialnega dela, prilagajanje stroke zdravstvenemu okolju in s tem povezano integriteto stroke znotraj zdravstvene dejavnosti, sodelovanje s pacienti, svojci in zdravstvenimi delavci v procesih pomoči. Rezultati prikazujejo status Sekcije socialnih delavk v zdravstvu in problematizirajo neurejene standarde in normative socialnega dela v zdravstvu, neopredeljene in neusklajene storitve, neurejeno pripravništvo in opravljanje prakse na tem področju, neopredeljeno vlogo in pomen v zakonih in drugih splošnih aktih, nerazvito izobraževanje in pomanjkanje raziskovalnega dela na tem področju.

Ana Štambuk

Vdovstvo in žalovanje v starosti - Str. 125 - 144Ključne besede: izguba, socialna gerontologija, socialna podpora, žalost, osamljenost, smrt

V prvem delu so predstavljeni značilnosti vdovstva in različni odzivi na izgubo v starosti, v drugem pa teoretski pristopi k žalosti. V procesu žalovanja sta pomembni kompleksnost in individualnost vsakega posameznika, strokovnjaki in družinski člani pa bi morali upoštevati dejavnike, povezane z žalovanjem. Čeprav velja prilagajanje na smrt zakonca v starosti za eno od naravnih faz življenja, je izguba zakonca eden največjih stresorjev v življenju. Avtorica obravnava posledice vdovstva in razlike v prilagajanju na izgubo med moškimi in ženskami; to je še posebej pomembno upoštevati pri zagotavljanju ustrezne pomoči in podpore. Predlaga tudi strategije za obvladovanje osamljenosti, ki je posledica vdovstva. V sklepu je poudarjen pomen socialne podpore za vse stare ljudi v težavnih razmerah (zlasti za tiste, ki so hudo bolni, brez družine ali imajo majhne dohodke, in za moške). Treba je ustvariti družbeno ozračje, v katerem bodo žalujoči priznani in sprejeti v svoji novi vlogi, za katero potrebujejo čas, da se navadijo nanjo.

POLEMIKA

Tamara Rape Žiberna, Aleš Žnidar, Janko Cafuta, Vito Flaker

Reorganizacija centrov za socialno delo: kaj se pravzaprav dogaja? - Str. 145 - 154

ESEJ

Klavdija Gorjup

Moja izkušnja učenja socialnega dela - Str. 155 - 160

KNJIŽNI RECENZIJI

Juš Škraban

Jasna Russo, Angela Sweeney (ur.) (2016): Searching for a rose garden: challenging psychiatry, fostering mad studies - Str. 161 - 164

Anže Jurček

Édouard Louis (2018): The end of Eddy - Str. 165 - 168

NAJAVA

7. kongres socialnega dela: humanizem in etika v socialnem delu - Str. 169 - 178

UVODNIK

Vera Grebenc

Za kritično raziskovanje v socialnem delu - Str. 3 - 4

ZNANSTVENI ČLANKI

Tjaša Žakelj, Martina Rameša

Zaposlovanje starejših v Sloveniji - Str. 5 - 22Ključne besede: starejši zaposleni, starejši brezposelni, brezposelnost, trg dela, delovna sila, staranje.

Ekonomska rast in z njo večje potrebe delodajalcev po delovni sili vplivajo na zmanjševanje števila brezposelnih in stopnje brezposelnosti. Čeprav so trenutno možnosti za zaposlitev razmeroma ugodne, pa niso enake glede na strukturne značilnosti brezposelnih. Pragmatičnost delodajalcev skupaj s trdno uveljavljenimi predsodki, povezanimi s starostjo, vplivajo na favoriziranje mlajših kandidatov. Kljub omenjenemu pa podaljševanje delovne aktivnosti starejših in vse večji delež starejših zaposlenih za delodajalce pomenita nove izzive za ustrezne umestitve starejših v delovne procese, prilagajanje njihovim sposobnostim in uporabo prednosti zaposlitve starejših. Članek obravnava izzive zaposlovanja starejših brezposelnih in iskalcev zaposlitve v času podaljševanja delovne aktivnosti in vse večjih potreb trga dela, ki jih utemeljujemo s kazalniki zaposlenosti in brezposelnosti, strukturnimi značilnostmi starejših brezposelnih in opredelitvijo dejavnikov, ki vplivajo na aktivno udeležbo starejših na trgu dela.

Vera Grebenc, Teja Bakše

Raziskovanje poskusa samomora iz uporabniške perspektive - Str. 23 - 42Ključne besede: suicidologija, samomor, socialno delo, potrebe, etnografsko raziskovanje, medikalizacija

Raziskovanje samomora je občutljivo z etičnega in metodološkega vidika, saj je poskus samomora del osebne zgodovine, ki jo posameznik redko javno razkriva. O samomoru se danes piše in raziskuje predvsem kot o problemu javnega zdravja, manj se problem raziskuje kot vprašanje osebne izkušnje posamezne osebe in kot problem ustreznosti strokovnega odziva in oblik pomoči, ki so danes na voljo ljudem po preživetju. Raziskava, v kateri so sodelovali ljudje, ki so preživeli poskus samomora, in strokovnjaki, ki delajo z njimi, je ugotovila, da v današnji družbi poteka proces individualizacije stiske in trpljenja. Poglablja se vrzel med potrebami, ki jih preživeli občutijo, in pomočjo, ki jo prejmejo. V Sloveniji se pomoč po poskusu samomora izvaja predvsem v psihiatričnih bolnišnicah, s poudarkom na medikamentoznem obvladovanju simptomov duševnih težav. Preživeli so po poskusu samomora le redko naleteli na pomoč socialnih delavcev in delavk, te pomoči tudi niso iskali, saj je niso prepoznali kot možne ali relevantne. Čeprav bi socialno delo z znanjem, metodami in pristopi lahko pripomoglo k reševanju duševnih stisk, ki so posledica kompleksnih problemov v vsakdanjem življenju ljudi, je ta vidik pomoči na ravni sistema povsem spregledan. Sodelujoči v raziskavi si v trenutkih duševnih kriz želijo preprosto dostopnih intervencij v skupnosti, strokovne pomoči, ki bi odgovorila na dejanske in specifične potrebe, več podpore in pomoči v okolju, kjer živijo. Preventivno delo na področju samomora bi se moralo osredotočati tudi na prizadevanje za družbeno pravičnost.

Bojan Popović

Implementacija ukrepa prepovedi približevanja v primeru nasilja nad ženskami na Kosovu - Str. 43 - 56Ključne besede: zakonodaja, nasilje v družini, kazenski zakonik, policija, patriarhalna kultura, EULEX

V prispevku sta povzeta razvoj in implementacija institucionalnega ukrepa prepovedi približevanja določeni osebi v primeru partnerskega nasilja na Kosovu. Tam so ukrep začeli izvajati z regulativo Združenih narodov leta 2003, ko je bilo Kosovo pod protektoratom mednarodnih sil, po razglasitvi neodvisnosti pa s sprejetjem Zakona o preprečevanju nasilja v družini. Zakonska ureditev uvajanja ukrepa na Kosovu kaže na dosledno upoštevanje mednarodnih priporočil in standardov, implementacija ukrepa in medinstitucionalno delovanje pa kažeta na slabo izvajanje ukrepa. Na podlagi prikaza zakonodajnih okvirjev in števila izrečenih ukrepov v letu 2016 v Sloveniji in na Kosovu so v prispevku povzeti razlogi za (ne)implementacijo, poudarjena je tudi pomembnost (so)delovanja institucij, predvsem policije, centrov za socialno delo in nevladnih organizacij kot ključnih akterjev pri spoprijemanju z nasiljem v partnerstvu, ki krepi zaupanje žrtve v delovanje institucij. Avtor obravnava ustreznost prenosa »najboljših praks« iz mednarodnega okolja na pokonfliktno območje Kosova, ki je še vedno patriarhalno okolje, to pa zmanjšuje možnost izvajanja institucionalnega ukrepa.

STROKOVNI ČLANEK

Jasna Murgel

Zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji - Str. 57 - 70Ključne besede: predšolski otroci, oviranost, zakonodaja, socialno varstvo, socialno vključevanje, razvojne ambulante

V Sloveniji prevladuje zdravstveni model zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami, ki je osredinjen zgolj na obravnavo otroka, ne pa tudi njegove družine. Za izboljšanje obravnave otrok z dejavniki tveganja je nujen zasuk v smer socialnega oziroma socialno pedagoškega modela. Ta bi moral vključevati multidisciplinarno pomoč celotni družini, ki bi jo izvajali med seboj usklajeni deležniki s področja zdravstva, socialnega varstva ter vzgoje in izobraževanja. Od leta 2017 imamo zakon, ki na novo ureja model zgodnje obravnave za predšolske otroke s posebnimi potrebami. Predpisuje okrepitev timov prihodnjih centov za zgodnjo obravnavo s socialnimi delavci, ki bodo vezni člen med centri za zgodnjo obravnavo in družino, kot tudi med centri za socialno delo, vrtci in drugimi deležniki, ki se bodo ukvarjali z družino. Z začetkom uporabe zakona bomo v Sloveniji postopno prešli na bolj socialen model obravnave otrok s posebnimi potrebami. Starši bodo sodelovali v multidisciplinarnem timu, ki bo obravnaval njihovega otroka, koordinator zgodnje obravnave jim bo zagotavljal vse informacije o nadaljnji pomoči, predvideva se tudi izvajanje obravnav na domu. Podlaga za premik k bolj socialnemu modelu je zagotovljena, v kakšnem obsegu se bo ta premik zares zgodil, pa bo odvisno od izvajanja zakona v praksi.

POROČILO S POTI

Darja Zaviršek

Razumevanje travme holokavsta v socialnem delu - Str. 71 - 78

ESEJ

Ivan Janko Cafuta

Centri za socialno delo po reorganizaciji - Str. 79 - 86

KNJIŽNA RECENZIJA

Tanja Buda

Darja Zaviršek: Skrb kot nasilje - Str. 87 - 90

DOKUMENT

Indeks: Socialno delo, letnik 57 (2018) - Str. 91 - 93