ČLANKI

Špela Urh

Etničnost in spol: Položaj Rominj v zasebnem in javnem prostoru - Str. 357Ključne besede: Romi, etično občutljivo socialno delo, diskriminacija, zasebna sfera, javna sfera

Teorija o občutljivosti do romskih žensk v socialnem delu je razmeroma skopa in to se kaže tudi v etnično neobčutljivi praksi. Tudi v socialnem delu smo zato priče nezavednim, nenamernim primerom rasizma. Spoznavanje etnične realnosti in razkrivanje izključevanja sta dve izmed temeljnih načel etnično občutljivega socialnega dela. Članek opozori na dve sferi Rominj, v katerih se kaže izključevanje, na sfera zasebnega in sfera javnega. Prva zajema področje družine. V njej se Rominje pogosto znajdejo v patriarhalnih odnosih, avtorica pa obravnava tudi njihovo nezaposlenost in slabo izobraženost. Diskriminatorska obravnava v sferi javnega pa se kaže na primerih izključevanja in omejevanja z vidika zdravja Rominj, obravnave oz. odnosov zdravstvenega osebja do Romov in Rominj ter v zgodovinskem prikazu omejevanja njihovih reproduktivnih pravic. Potemtakem so romske ženske v primerjavi z moškimi Romi in v primerjavi z ženskami, ki so pripadnice večine, veliko bolj ranljive, podvržene izključevanjem in revščini. Vse to so pomembna vedenja za socialno delo, na katera se etnično občutljivi socialni delavci odzivajo. Prispevek je tudi poziv slovenski politiki za bolj jasno strategijo vključevanja romskih žensk, ki so, kljub znanim dejstvom o njihovem ranljivem položaju, bolj izjema.

Ana Marija Sobočan

Enostranske posvojitve v istospolnih družinah v praksi socialnega dela - Str. 369Ključne besede: družinska zakonodaja, homoseksualnost, socialne delavke

Prispevek je namenjen razpravi o socialnem delu na področju posvojitev z osrednjo temo enostranskih posvojitev v istospolnih družinah. Na kratko predstavi poglede na istospolne družine, se opira na raziskave doma in v tujini ter črpa iz mednarodnih prispevkov o tej temi. Avtorica izhaja iz izobraževanja o praksah na področju posvojitev, ki je potekalo na Fakulteti za socialno delo v februarju in marcu 2011. Omenja tudi trenutne zakonodajne spremembe na področju družinskega življenja. Njegov osrednji del je razprava o izzivih socialnega dela na področju do sedaj nevidnih družinskih realnosti.

Iva Gajšek

Primerjava pravne ureditve rejništva med Slovenijo in Avstrijo - Str. 379Ključne besede: rejniška dejavnost, izobraževanje rejnikov, trajanje rejništva, rejenci, zakon o izvajanju rejniške dejavnosti.

Poglavitna namena rejništva sta varstvo in vzgoja otrok, ki zaradi različnih razlogov ne morejo živeti v matični družini. Članek obravnava primerjavo rejniške dejavnosti med Republiko Slovenijo in Avstrijo. Prikazane so razlike in podobnosti glede števila otrok, ki bivajo v rejništvu, glede trajanja rejništva, usposabljanja izvajalcev rejniške dejavnosti in postopka namestitve v rejništvo. Avtorica ugotavlja, da so v Avstriji izvajalci rejniške dejavnosti bolj izobraženi kot v Republiki Sloveniji. Primerjava glede števila otrok v rejništvu med Avstrijo in Slovenijo je pokazala, da je v Sloveniji več otrok v rejništvu kot v Avstriji. Med Slovenijo in Avstrijo obstajajo tudi razlike glede vrste rejništva. Avstrija pozna dve vrsti rejništva; in sicer kratkotrajno in dolgotrajno obliko rejništva. Slovenija pa ne pozna kratkotrajnega rejništva, to je v Avstriji namenjeno le otrokom do dveh let starosti in otrokom, ki bivajo v rejniški družini največ 12 tednov.

POROČILO O RAZISKAVI

Manca Kaliman, Tadeja Knez, Nino Rode

Samopoškodovanje: Telo kot sredstvo sporočanja in premagovanja stisk mladostnikov - Str. 389

POROČILO

Erna Žgur

Predstavitev akcije "Postani moj prijatelj" - Str. 403

KNJIŽNA RECENZIJA

Romana Zidar

Alan R. Andreasen (2006), Social marketing in the 21st century - Str. 411

Tamara Rape Žiberna

Larry Gonick, Woollcott Smith (1993), The cartoon guide to statistics - Str. 415

Borut Petrović Jesenovec

Rene Girard (2011), Grešni kozel - Str. 419

Povzetki v slovenščini - Str. 421

Povzetki v angleščini - Str. 423

ČLANKI

Metka Kuhar

Analiza koncepta družinskih centrov in izbranih primerov dobrih praks za implementacijo v Sloveniji - Str. 297Ključne besede: družina, otroci, starši, starševanje, lokalna skupnost

Članek predstavi koncept in značilnosti družinskih centrov kot skupnostnih prostorov srečevanja staršev z otroki oziroma kot javne dnevne sobe. Družinski centri so utečene in zelo razvejene skupnostne prakse podpore družinam s predadolescentnimi otroki v številnih evropskih in neevropskih državah. Potem so primerjani trije primeri dobrih praks družinskih centrov – nemški, švedski in belgijski. Kljub razlikam med analiziranimi modeli je pri vseh v ospredju poudarek na druženju in povezovanju družin. Iz dane predstavitve in analize izhaja nekaj razmislekov o implementaciji družinskih centrov v Sloveniji.

Tadeja Kodele, Ines Kvaternik

Soustvarjanje preventivinih projektov v šolskem okolju skupaj z učenci - Str. 307Ključne besede: preventiva, šola, delovni odnos, vključenost učencev

Šola je za izvajanje preventive zanimivo okolje, saj lahko naenkrat zajamemo večje število mladih. S projektom, ki ga predstavljava v prispevku, smo preventivne delavnice v šolskem okolju izvajali na način, ki je omogočal aktivno vključenost učencev. Učenci so bili naši pomembni sodelavci. Vmesna evalvacija dela na projektu je pokazala, da so izvajalci z učenci vzpostavili delovni odnos, pri načrtovanju delavnic so izhajali iz želja in potreb učencev ter skupaj z njimi raziskovali odgovore na tvegane situacije, ki so zanje aktualne. Ugotovitve kažejo, da so bili učenci z izvedbo preventivnih delavnic večinoma zadovoljni. Všeč jim je bilo, ker so imeli možnost vpliva na vsebino in način dela na delavnicah in ker so lahko izrazili svoje mnenje in dileme.

Ksenija Domiter Protner

Vloga šole pri prepoznavanju izpostavljenosti otrok nasilju v družini - Str. 317Ključne besede: otrok, nasilje, družina, posledice, varovalni dejavniki, šola

V zadnjih desetletjih se vedno bolj kažeta razsežnost in kompleksnost problematike izpostavljenosti otrok nasilju v družini. Tudi različne stroke ji namenjajo vse večjo pozornost. Kljub temu pa še vedno številni primeri tovrstnega nasilja ostajajo prikriti. V našem kulturnem okolju je namreč ob spoštovanju zasebnosti družine značilno tudi stereotipno pojmovanje družine kot varne in ljubeče skupnosti. To je ena izmed pomembnih ovir tako pri odkrivanju primerov nasilja v družin kot pri odzivanju nanje. V članku je predstavljen kratek pregled značilnosti, oblik in različnih posledic izpostavljenosti otrok nasilju v družini. Avtorica je opisala tudi priložnosti in omejitve šole pri odkrivanju otrokove izpostavljenosti nasilju v družinskem okolju in v zvezi s tem pomen usposabljanja in podpore šolskim strokovnim delavcem (šolskim svetovalnim delavcem, učiteljem idr.) ter nujnost medinstitucionalnega pristopa k razreševanju te problematike.

Mitja Krajnčan, Urška Emeršič

Pomen kakovosti dela zaposlenih pri krepitvi moči uporabnikov varstveno-delovnih centrov - Str. 329Ključne besede: participacija, moč uporabnikov, samoodločanje, kakovost dela, zaposleni

Članek obravnava »krepitev moči« uporabnikov kot sodobni koncept pri obravnavi odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju, ki so vključene v varstveno-delovne centre. Poudarjena je vloga zaposlenih pri odkrivanju, raziskovanju in poudarjanju moči, virov in participacije, pri upoštevanju možnosti izbire in spodbujanju samoodločanja uporabnikov varstveno-delovnih centrov. Avtorja sta z analiziranjem anketnih vprašalnikov zaposlenih ugotavljala, ali zaposleni spodbujajo koncept »krepitve moči« uporabnikov, kaj mislijo o omenjenem konceptu in kje v praksi vidijo težave. Raziskava se osredotoča tudi na stališča zaposlenih do nekaterih dejavnikov kakovosti dela, ki se navezujejo na krepitev moči uporabnikov. Rezultati raziskave so pokazali, da se koncept krepitve moči uporabnikov v varstveno-delovnih centrih dobro uresničuje, pa tudi kakovost dela zaposlenih je na visoki ravni. Zaposleni so kot slabo razvite navedli sodelovanje uporabnikov pri načrtovanju in izvajanju storitev, vključevanje staršev in uporabnikov v različne faze individualnega programa, sodelovanje staršev z zaposlenimi, timsko delo in vključevanje zaposlenih v supervizijo. Pojem krepitve moči uporabnikov je znan velikemu odstotku (približno 40 %) zaposlenih. Na poznavanje vplivajo spol, delovno mesto in izobrazba zaposlenih. Pojem bolj poznajo ženske, zaposleni z višjo izobrazbo (več kot VI. stopnja) in zaposleni, ki delajo kot skupinski habilitatorji, vodje in direktorji.

Tomaž Škorjanc

Trojna diskriminacija, nevidnost in izključenost starih istospolno usmerjenih ljudi v Sloveniji - Str. 339

POROČILO

Vesna Leskošek

Rezultati mednarodnega projekta ACES "Vzpostavljanje tristopenjskega študija v šestih evropskih državah" - Str. 345

Nataša Meolic, Danijela Cug

Mikro- in makroraven izvajanja pomoči za Rome na Centru za socialno delo Murska Sobota - Str. 349

POVZETKI

Slovenski - Str. 353

Angleški - Str. 355

UVOD V TEMATSKO ŠTEVILKO

Darja Zaviršek, Ana Marija Sobočan

Akademizacija socialnega dela - Str. 155

ČLANKI

Darja Zaviršek

Akademizacija in internacionalizacija socialnega dela: Nastanek in razvoj prvega evropskega doktorskega študija socialnega dela in socialne politike Indosow - Str. 157Ključne besede: mednarodni doktorski študij socialnega dela, neoliberalizacija študija, podpora doktorskim študentkam in študentom, strokovni doktorat, bolonjska reforma

Kljub negativnim učinkom bolonjske reforme je ta prinesla formalne koristi študiju socialnega dela po Evropi. Po letu 2000 so se na področju discipline socialnega dela podiplomski programi intenzivno razvijali in enako velja za internacionalizacijo in raziskovalno delo. Med te procese sodita tudi nastanek in razvoj prvega evropskega doktorskega študija socialnega dela in socialne politike – Indosow. Njegovi začetki segajo v leto 2005, ko je pobudo za ustanovitev dala Fakulteta za socialno delo; v konzorcij je povezala visokošolske ustanove štirih evropskih držav. V članku so opisane dileme neoliberalizacije visokošolskega študija in inovacije, ki jih je prinesel prvi evropski doktorski program socialnega dela (2009). To je med drugim tudi prvi mednarodni doktorski program na Univerzi v Ljubljani. Poglavitne značilnosti Indosowa so: akademizacija socialnega dela in doktorati, utemeljeni na primerjalni perspektivi in kritični analizi. Kljub temu pa še vedno obstaja tudi potreba po razvoju strokovnega doktorskega študija socialnega dela, ki odgovarja slovenskim potrebam. Kljub harmonizaciji visokošolskega študija so med doktorskimi programi po Evropi in svetu velike razlike v strukturi, obliki in izvajanju doktorskega študija. Predstavljene so nekatere razlike in pomanjkljivosti v izvajanju doktorskega študija v Sloveniji. Ena od njih je tudi premajhno poudarjanje dela s študentkami in študenti, čeprav bi morali v sistemu dvojnega in multiplega mentorstva dobiti kakovostno akademsko podporo.

Silvia Staub-Bernasconi

Od poklicnega dvojnega do profesionalnega trojnega mandata: Znanost in človekove pravice kot temelja strokovnega socialnega dela - Str. 173Ključne besede: etika v socialnem delu, poklic socialnega dela, dvojni mandat, trojni mandat

Poglavitni značilnosti poklica ne moreta biti več defenzivno varovanje svoje strukture in upravljanje z ekskluzivnim znanjem, če hoče poklic zadovoljiti zahteve po inter- in transdisciplinarnosti. To ne pomeni, da je identiteta socialnega dela kot stroke in poklica oslabljena, če le dobro pozna svoje temelje, ustrezne smeri delovanja in potrebne kompetence. V mednarodnem prostoru obstaja konsenz, da se mora socialno delo spoprijemati z družbenimi problemi na različnih družbenih ravneh – tj. od individualne do mednarodne ravni. Strokovnost pomeni raziskovanje in s tem intervencije, ki temeljijo na znanosti in etičnem kodeksu, v primeru socialnega dela pa tudi socialno pravičnost in človekove pravice kot njegovi osrednji vrednoti in normi. Če to zares upoštevamo, socialno delo nima le dvojnega mandata, ki obsega usklajevanje med, na eni strani, družbo in njenimi organizacijskimi predstavniki v socialnem varstvu ter, na drugi strani, uporabniki. V resnici ima trojni mandat in ta izhaja iz samega poklica. Zasnova poklica omogoča kritično refleksijo o mandatu družbe, pa tudi uporabnika, o spreminjanju ali zavrnitvi mandata v skladu s poklicnim kodeksom etike in celo s samodefiniranimi mandati, še posebej v odnosu do intervencij, ki temeljijo na človekovih pravicah. Ta pristop k poklicu in stroki socialnega dela spremlja upanje, da bo trojni mandat končal neskončne razprave o tem, ali mora socialno delo reševati individualne probleme ali pa delovati v smeri družbenih sprememb in ali je poklic ali pa radikalno družbeno gibanje. Nič več ne more biti samo eno ali drugo, ampak posrečena kombinacija obeh.

Sarah Banks

Od strokovne etike do etike v strokovnem delu: Refleksije o učenju in poučevanju v socialnem delu - Str. 187Ključne besede: socialni poklici, kontekst, etični primeri, etični kodeksi, etično odločanje, čustveno delo.

Podana so razmišljanja o vidikih uveljavljene literature o strokovni etiki, ki poudarjajo kodekse etike, ravnanje in racionalno odločanje v težavnih primerih. Avtorica dokazuje, da takšni pristopi ponujajo relativno umetno, abstraktno in ozko zasnovan pogled na etiko. Razpravlja tudi o tem, kakšne bi bile lahko posledice premika poudarka k bolj kompleksnemu konceptu etike v poklicnem življenju za učenje in poučevanje, pri tem pa je posebna pozornost namenjena predanosti in osebnosti tistih, ki delajo v praksi, in specifikam kontekstov, v katerih delajo. Izsek iz intervjuja s socialno delavko je uporabljen za preučevanje moralnega dojemanja, sočutja in domišljije, ki so del vsakodnevne etične prakse.

Christian Stark

Neoliberalizem - izzivi za prakso in etiko socialnega dela - Str. 197Ključne besede: ekonomizacija socialnega dela, politično socialno delo, etika v socialnem delu, država blaginje, socialna politika

Neoliberalizem lahko opišemo kot gospodarsko-politični projekt kapitalističnih elit, ki vključuje ekonomizacijo vseh področij življenja, privatizacijo, ekonomsko globalizacijo in deregulacijo. Članek obsega kratek zgodovinski pregled razvoja neoliberalizma, mitov in načel nove neoliberalne “religije” in “proizvajanje soglasja”. Avtor opiše tudi posledice teh procesov za socialne politike in socialno delo. Tri izmed posledic so slabljenje države blaginje, povečevanje prepada med bogatimi in revnimi in razvoj, za katerega sta značilna ekonomizacija socialnega dela in work-fare namesto welfare. Avtor opiše odziv socialnega dela na ta razvoj in razpravlja o nekaterih potrebnih nasprotnih strategijah. Logika socialnega dela ni logika dobička. Trg ne sme vplivati na odločitev, ali lahko nekdo prejme potrebna sredstva za človeka dostojno življenje. Socialno delo je osrednja prvina socialne politike in ne le sredstvo za zmanjševanje ali ohranjanje ravni revščine oz. zmanjševanje posledic neoliberalne politike.

Ana Marija Sobočan

Etika v socialnem delu: Etična praksa in avtonomija socialnega dela - Str. 205Ključne besede: etični kodeks, vrednote, poklic socialnega dela, praksa socialnega dela

Razmišljanja o etiki v socialnem delu in ukvarjanju z njo so pomembna. Pri tem se je mogoče opreti na vse večjo produkcijo literature, posvetov in učbenikov v tujini ter na okvir prakse socialnega dela (na naravo nalog v praksi socialnega dela). Obravnavana sta tudi pomen in vlogo etičnih kodeksov v socialnem delu in orisani so nekateri vidiki teh dokumentov v svetovni perspektivi. Predstavljene so nekatere raziskave oz. nekatere njihove ugotovitve s področja etičnega odločanja, etične prakse, uporabe etičnih kodeksov ipd. iz tujine. V tretjem delu so predstavljeni nekateri vidiki, ugotovitve in sklepi triletnega raziskovanja izkušenj in percepcije etičnih dilem in situacij pri študentih in študentkah socialnega dela na praksi. Uporabiti jih je mogoče za nadaljnje načrtovanje izobraževanja in usposabljanja za socialno delo.

Petra Videmšek

Spreminjanje socialne vključenosti ljudi z osebnimi izkušnjami duševne stiske: Od boja za pravice do vključenosti v raziskovanje - Str. 217Ključne besede: krepitev moči, uporabniško raziskovanje, gibanja uporabnikov

Predstavljen je razvoj uporabniških gibanj, ki so pripomogla tako k spremenjenim vlogam ljudi z osebno izkušnjo duševne stiske (od pasivnih udeležencev k aktivnim sogovornikom) kot tudi k povečanju njihove stopnje socialne vključenosti. Socialna vključenost je sicer širok in večdimenzionalen koncept, a je v članku predstavljena predvsem na mikroravni socialne vključenosti. V jeziku socialnega dela bi lahko rekli, da vključenost na mikroravni pomeni možnost govoriti zase, o sebi in soustvarjanje rešitev v socialnem varstvu. Članek temelji na besedilih, ki so jih napisali predvsem ljudje z osebnimi izkušnjami hendikepa in duševne stiske (Chamberlin, Oliver, Morris, Beresford, Croft, Lamovec, Pečarič, Wallcraft). Iz njihovih del lahko vidimo, da so oblikovali svojo teorijo (teorija onesposabljanja), da so razvili svoje koncepte (koncepta neodvisnosti in okrevanja) in da oblikujejo kampanje proti diskriminaciji. Hkrati pregled uporabniških gibanj pokaže, da so se njihova prizadevanja spreminjala in da so si prizadevali za čim večjo vključenost na vseh področjih odločanja o njihovih življenjih, tudi na področjih izobraževanja in raziskovanja. Pokazalo se je, da zgolj vključenost v načrtovanje ne zadostuje in da bo za večje spremembe treba vključiti ljudi z osebnimi izkušnjami tudi v raziskovanje. Odločitev za to temelji na prepoznavanju vključevanja in učenju tega, kaj lahko v stroki socialnega dela naredimo za dosego vključenosti.

Rasa Naujanienė

Potrebe uporabnikov skozi prizmo upravljanja s sredstvi na področju gerontološkega socialnega dela - Str. 229Ključne besede: ekonomski diskurz, diskurzivna analiza, Litva, prakse

Prikazan je vpliv ekonomskih diskurzov na socialnodelavsko prakso v Litvi. V tej državi dostop do socialnovarstvenih storitev še zdaleč ni univerzalen in uradno temelji na strogi definiciji skrbstvenih potreb, zapisanih v uradnih dokumentih. Osrednja tema članka je manifestacija nasprotij med nadzorom nad sredstvi in potrebami uporabnikov. Skupaj s procesi globalizacije pa se povečuje tudi vpliv ekonomskih diskurzov na socialnodelavsko prasko. V članku je predstavljena študija, ki je del širše avtoričine raziskave. Izhaja iz kontekstualne družbene konstrukcije, njen cilj pa je razkrivanje narave diskurzov v gerontološkem socialnem delu. Ta temelji na pripovedih socialnih delavcev in delavk o tem, kako ljudje postanejo uporabniki. Transkripti intervjujev v raziskavi so bili analizirani z uporabo diskurzivne analize po Foucaultu, ki jo je oblikovala Carla Willig. V članku je predstavljena analiza dveh primerov, ki razkrivata dominantno vlogo moraliziranja in pripisovanja krivde v okviru dejanj uporabnikov.

POROČILO

Annamaria Campanini

Med Scilo in Karibdo: Svetle in temne strani izobraževanja za socialno delo na akademskem področju v Italiji - Str. 239

Helle Strauss

Socialno delo v nordijskih državah: Trendi in premiki v izobraževanju in politikah - Str. 245

INTERVJUJI

Darja Zaviršek

Pogovor s prof. Silvio Staub-Bernasconi - Socialno delo je politično in strokovno hkrati - Str. 253

Ana Marija Sobočan, Heidrun Wulfekühler

Pogovor s prof. Sarah Banks - Etične dileme, ali koga zanima? - Str. 263

Maja Kutin, Ana Marija Sobočan

Pogovor z dr. Merev Moshe Grodofsky - Naslednji dan so Izraelci in Palestinci že sedeli skupaj - Str. 269

KNJIŽNA RECENZIJA

Jelka Zorn

Darja Zaviršek, Birgit Rommelspacher, Silvia Staub-Bernasconi (2010), Ethical Dilemmas in Social Work - Str. 275

Romana Zidar

Vesna Leskošek (2009), Theories and Methods of Social Work - Str. 277

Romana Zidar

Shulamit Ramon, Darja Zaviršek (2009), Critical Edge Issues in Social Work and Social Policy - Str. 281

Ana Marija Sobočan

Alexander Kjerulf (2009), Happy Hour is 9 to 5 - Str. 287

POVZETKI

V slovenščini - Str. 289

V angleščini - Str. 293

UVODNIK

Bogdan Lešnik

Ob 50-letnici revije Socialno delo - Str. 79

ČLANKI

Ines Kvaternik, Klavdija Kustec

Sodelovanje staršev s šolo: Vzpostavljanje delovnega odnosa soustvarjanja v šoli - Str. 81Ključne besede: sodelovanje staršev s šolo, vloga staršev v šoli, individualni izvirni delovni projekt pomoči, model soustvarjanja, učenje v razredu

Prispevek obravnava sodelovanje in vlogo staršev v individualnih izvirnih delovnih projektih pomoč, ki se izvajajo v okviru projekta »Za uspešno vključevanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v vzgojo in izobraževanje za obdobje 2008–2011: Strokovne podlage za nadaljnji razvoj in uresničevanje koncepta dela učne težave v osnovni šoli«. Analiza sodelovanja in vključevanja staršev v omenjenih projektih pomoči pokaže, kako se vzpostavlja in poteka delovni odnos soustvarjanja v šoli, predvsem pa, na kakšne načine starši sodelujejo v omenjenem odnosu. Ta vodi k novi paradigmi v procesu vzgoje in izobraževanja, ki zahteva predvsem redefiniranje prevladujočih vlog v šoli. To omogoči, da procesa vzgoje in izobraževanja, predvsem pa šolsko delo v večji meri potekajo v šoli, v razredu, in da imajo v tem procesu večjo vlogo otroci in starši.

Heikki Suhonen

Alkoholizem v starosti: Izziv za socialno delo - Str. 91Ključne besede: težave z alkoholom, staranje, stari ljudje, demografske spremembe, socialno delo s starimi ljudmi

Zloraba alkohola pri starih ljudeh pomeni izziv za socialno delo na splošno in še posebej za gerontološko socialno delo, saj sta bili tradicionalno tako staranje kot alkoholizem v domeni medicinskih pristopov. Številne druge usmeritve in metode socialnega dela so prav tako uporabne za delo s starimi ljudmi, ki so alkoholiki. Socialne delavke in delavci naj bi delovali tako, da bi združili uporabo socialnega dela z odvisniki kot tudi socialno delo s starimi ljudmi. Okvir socialnega dela ponuja holistični vidik, ki upošteva tudi psihosocialni položaj uporabnikov. V družbi, v kateri medikalizacija obvladuje pristope k alkoholizmu, je zdravljenje starih ljudi kot uživalcev alkohola in drog prepogosto osrediščeno le na vidik bolezni, tveganj in omejitev. Že sàmo staranje stigmatizira. Socialno delo ponuja možnosti za zagovorništvo in večanje moči starih ljudi, ki so alkoholiki. V socialnem delu s starimi ljudmi se spoprijemamo tudi z etičnimi dilemami, saj imajo ti uporabniki za seboj že bogato preteklost. Članek je kratek pregled težav z alkoholom pri starih ljudeh in želi začeti širšo razpravo o podrobnostih te problematike, še posebej v okviru tradicionalnega socialnega dela na področju zlorabe alkohola in socialnega dela s starimi ljudmi.

Katarina Kompan Erzar, Tatjana Rožič, Barbara Simonič

Vloga in pomen navezanosti pri razvoju otrok v nadomestnih družinah - Str. 103Ključne besede: rejništvo, posvojitev, nadomestna družina, navezanost

V prispevku je predstavljena izkušnja dela z rejniškimi in posvojiteljskimi družinami. Avtorice ovrednotijo rejništvo in posvojitev tako z vidika otroka kot tudi z vidika odraslega. Stiska otroka (zaradi travme ali razvojnih primanjkljajev) v posvojiteljih ali rejnikih pogosto odpre stare in nezaceljene rane iz njihovega otroštva. Prav te rane so sicer tiste, ki so v teh odraslih omogočile sočutje do zapuščenih otrok, hkrati pa lahko ob težavah z rejencem ali posvojenim otrokom znova izbruhnejo na dan ter zagrenijo izkušnjo posvojitve in rejništva najprej njim, potem pa tudi rejencem oziroma posvojenim otrokom. Prav od sovpadanja nemoči skrbnikov in nadomestnih staršev ter odraščanja rejencev in posvojenih otrok je odvisno, ali se bodo ti otroci lahko dokončno navezali in pozdravili rano, ker so jih biološki starši zavrgli, ali pa bodo za zmeraj ostali brez »prave« družine. Zato si tako starši, ki se odločijo za tako plemenito potezo, kot otroci, ki »tvegajo« še enkrat zaupati odraslim, zaslužijo kar najskrbnejšo in najučinkovitejšo oporo in spremljanje, da bodo lahko čim bolj užili upravičenost varne navezanosti in pripadnosti, ki jo daje družina. Avtorice želijo iz perspektive teorije navezanosti opozoriti na nekaj ključnih točk tega procesa, na katerih se iz »nadomestne« razvije »prava« družina.

Metod Šuligoj

Standardi in izbrani elementi kakovosti delovnega življenja v hotelirstvu - Str. 113Ključne besede: hotelirstvo, standardi, delovni pogoji, kakovost delovnega življenja, delavci, menedžerji

V teoretskem delu raziskave avtor opredelil pogoje dela, ki vplivajo na kakovost delovnega življenja v splošnem in posebej v kontekstu hotelske dejavnosti. Ugotovi, da birokracija nima le pozitivnih vplivov na delo delavcev. Pojem birokracija je obravnavan parcialno; označuje ga le obstoj standardov (birokratske organizacije imajo standarde). Raziskava v empiričnem delu prikaže ožji izbor elementov kakovosti delovnega življenja v hotelirstvu, kot so samostojno odločanje, samostojno reševanje sporov z gosti, inovativnost in nadzor. Bivariatna analiza poskuša ugotoviti, ali je kakovost delovnega življenja delavcev v birokratskih organizacijah slabša kot v tistih, ki niso birokratske. Rezultati ne kažejo, da bi birokracija negativno vplivala na delovno življenje zaposlenih v hotelirstvu, saj med organizacijami s standardi in tistimi, ki standardov nimajo, ni statistično značilnih razlik. Tudi sicer (pri izbranih kazalnikih) kakovosti delovnega življenja v slovenskem hotelirstvu ne moremo označiti kot slabe.

POROČILO

Nina Mešl, Klavdija Kustec

Pomoč učencu z učnimi težavami: Primerjava teoretskih konceptov in prakse v Sloveniji z izkušnjo delovnega obiska v Angliji - Str. 125

Suzana Oreški, Srečko Brumen, Andreja Štepec, Bogdan Dobnik, Edo Belak, Tatjana Gričar, Katarina Tomažič

Kampanja nevladnih organizacij s poročja duševnega zdravja: Resnica je v očeh opazovalca - Str. 133

Viktorija Pečnikar Oblak, Metoda Novak

Kako izboljšati kakovost življenja stanovalcev v Varstveno-delovnem centru Tončke Hočevar - Str. 141

Metoda Novak

Starost pri ljudeh z motnjo v duševnem razvoju: Izkušnje Varstveno-delovnega centra Tončke Hočevar - Str. 145

KNJIŽNA RECENZIJA

Andreja Kavar Vidmar

Jean-Pierre Leguay (2009), Pauvres et marginaux au moyen age (Reveži in obrobneži v srednjem veku) - Str. 149

Slovenski - Str. 151

Angleški - Str. 153

ČLANKI

Miro Samardžija

Etnične manjšine v primežu avtohtonosti, identitete in integracije - Str. 1Ključne besede: etnokulturne skupnosti, avtohtonost, integracija, etnična identiteta, Slovenija

Članek najprej obravnava avtohtonost kot pojem, ki se v Ustavi Republike Slovenije pojavi ob koncu osemdesetih let v 64. členu in je v dobršni meri utrdil pravni položaj italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. Prispevek skuša pokazati, da je raba pojma avtohtonosti, če je namenjena zaščiti pravic etničnih manjšin, nepotrebna in hkrati diskriminatorska do tistih etničnih skupnosti, ki jih takšna ustavna raba izključuje iz pravnega reda ter politik prepoznanja. To so predvsem ustavno nepriznane etnične manjšine, ki jih sestavljajo pripadniki narodov s področja nekdanje SFRJ. V nadaljevanju prispevek obravnava še dva ključna in hkrati problematična pojma, ki zadevata položaj etničnih skupnosti: etnično identiteto in integracijo.

Nina Mešl, Tadeja Kodele

Soustvarjanje podpore in pomoči učencem z učnimi težavami v izvirnem delovnem projektu pomoči - Str. 13Ključne besede: učne težave, šolski uspeh, varovalni dejavnik, sodelovanje, akcijska raziskava

Rezultati več raziskav, ki so preučevale povezanost šolskega uspeha in uspeha ljudi v nadaljnjem življenju, poudarjajo pomen dobrih izkušenj spoprijemanja z izzivi v šolskem okolju. Ključno vlogo v šolskem prostoru ima gotovo učitelj kot učenčev spoštljivi in odgovorni zaveznik v soustvarjanju novega znanja in povečevanju otrokove moči. Vmesna analiza dela v projektu »Strokovne podlage za nadaljnji razvoj in uresničevanje koncepta dela 'učne težave v osnovni šoli'« z zornega kota učiteljic pokaže, da učiteljice vidijo koncept soustvarjanja učenja in pomoči v delovnem odnosu za otroke z učnimi težavami kot dober – ne le na ravni ideje, temveč tudi na ravni uporabe v šolskem prostoru. Učiteljice, vključene v projekt, opažajo spremembe pri svojem delu in napredek pri učencih. Poudarijo napredek v sodelovanju vseh udeležencev izvirnega delovnega projekta pomoči na način, da se pomoč in podpora soustvarja, da se dogovarjajo o novih, možnih korakih v smeri rešitev in da je pri tem upoštevan otrokov glas. Glavni pomislek glede (ne)uporabnosti koncepta se nanaša na sistemske ovire, povezane s časovnimi in organizacijskimi težavami, ki bi lahko otežile udejanjanje modela v šolskem sistemu. Po drugi strani pa učiteljice menijo, da bi bilo dobro zagotoviti pomoč v izvirnem delovnem projektu pomoči čim več učencem.

Klavdija Kustec

Umetnostna izrazna sredstva v socialnem delu - Str. 27Ključne besede: umetnostna izrazna sredstva, psiho(bio)socialna podpora in pomoč, paradigme, kompetence

Podana sta strjen zgodovinski razvoj in uporaba umetnostnih izraznih sredstev na različnih poljih dela z ljudmi. Na kratko sta opisana prevladujoča modela oziroma pristopa – medicinski in socialni – in v tem kontekstu so prikazani paradigmatski premiki v socialnem delu, ki so pomembni tudi pri delu z umetnostnimi izraznimi sredstvi. Posebna pozornost je namenjena raziskovanju uspešnosti oziroma učinkovitosti dela z umetnostnimi izraznimi sredstvi in kompetencam, ki naj bi jih imel socialni delavec/delavka, ki pri svojem delu uporablja umetnostna izrazna sredstva.

DISKUSIJA

Bogdan Lešnik

Uvod - Str. 35

Vito Flaker

Profili izvajalcev - Str. 37

Vesna Leskošek

Uvajanje neoliberalnega koncepta novega javnega menedžementa v socialne dejavnosti - Str. 43

Srečo Dragoš

Decentralizacija = ultraliberalizacija socialnega varstva - Str. 47

Romana Zidar

Črni labodi v socialnem varstvu - ali bosta svoboda izbire in konkurenčnost res prinesli kakovost? - Str. 51

Jelka Škerjanc

Prispevek za javno razpravo - Str. 55

Jana Mali

Pogled z vidika skrbi za stare ljudi - Str. 59

Vito Flaker

Teze za diskusijo - Str. 63

POROČILO

Borut Petrović Jesenovec

Internacionalizacija visokega šolstva - Str. 67

DOKUMENT

Indeks - Socialno delo - letnik 49 (2010) - Str. 71

POVZETKI

Slovenski - Str. 73

Angleški - Str. 75