UVODNIK

Bogdan Lešnik

Iz urednikove beležke - Str. 99

Članki v tej številki obravnavajo tri teme: skrb za uporabnike psihiatričnih služb, težave tranzicijskega (postsocialističnega) obdobja in problematiko domov za stare ljudi. »Skrb za uporabnike psihiatričnih služb« pravzaprav ni čisto natančen izraz, saj gre, kakor pokažeta članka Darje Zaviršek in Vesne Švab, pri tem prizadevanju dejansko za to, kako se psihiatrični službi izogniti, vsaj tisti njeni obliki, ki še vedno (in upravičeno) zaskrbljuje — to se pravi, kako se izogniti nepotrebni hospitalizaciji v psihiatrično institucijo. Stvar zaskrbljuje iz dveh razlogov: prvič, ker psihiatrična institucija očitno še vedno deluje po modelu iz devetnajstega stoletja, in drugič, ker je psihiatrična hospitalizacija očitno kdaj tudi nepotrebna — seveda pa le, če obstajajo primerne alternative. O težavah s tranzicijo pišeta Srečo Dragoš in Magdalena Paleczny-Zapp. Prvi seže pri obravnavanju aktualnih razmer v obdobje med obema vojnama, ko se je pri nas konstituiralo delovanje političnih strank (vendar je to šele prvi del prispevka), druga pa opisuje problematičen položaj žensk na Poljskem, ki so, kakor marsikje v Vzhodni in Srednji Evropi po socializmu, potisnjene v nekakšen socialni srednji vek. Kdorkoli obravnava domove za stare, ugotavlja, da gre za problematične institucije — ne dosti drugače kot psihiatrične — in da bi bilo treba v njih spremeniti razmere, da ne bi bili zgolj odlagališča za nekoristne in odvečne stare ljudi. To ugotavlja tudi Ivan Janko Cafuta, medtem ko Stanija Ivajnšič opiše primer, ko je z določeno akcijo do takih sprememb tudi res prišlo, čeprav te spremembe niso »sistemske« in so take akcije bolj ali manj prepuščene iznajdljivosti in vnemi posameznikov, ki v domovih delajo.

ČLANKI

Darja Zaviršek

Krizni tim kot oblika preprečevanja psihiatrične hospitalizacije - Str. 101

Članek obravnava eno izmed socialnih inovacij na področju duševnega zdravja, krizne time prostovoljcev za pomoč osebam v psihični stiski. Krizni timi, ki so ga v opisanem primeru sestavljale socialne delavke in študentke, ponujajo priložnost, da človek namesto psihiatrične hospitalizacije preživi obdobje duševne krize doma ali v drugem varnem prostoru. S tem se izogne azilarni mentaliteti in degradacijskim postopkom, ki so lastni velikim institucijam. Člani in članice kriznega tima stojijo človeku ob strani in omogočajo mirno in varno okolje, v katerem oseba živi, dokler kriza ne mine, ne da bi bila iztrgana iz vsakdanjega življenja. Članek opisuje proces ustanovitve in potek kriznega tima za žensko srednjih let, ki ima dolgoletne izkušnje s psihiatrično hospitalizacijo. Govori o težavah v procesu 5-tedenskega kriznega tima, o trenutkih varne povezanosti, medsebojnega učenja, pomenu časa in pomenu recipročnosti, ki jo omogoča situacija kriznega tima.

Vesna Švab

Analiza uspešnosti skupnostnih služb na območju mesta Ljubljana: Poročilo o raziskavi - Str. 111

V članku so opredeljeni najbolj pereči problemi, s katerimi se srečujejo uporabniki služb za duševno zdravje. Na kratko so prikazana temeljna načela zdravljenja in rehabilitacije in njuna povezava. Opisani sta skupnostna skrb in organizacija skrbi, kot so jo izvajali v preteklih letih v Združenju za duševno zdravje ŠENT. Raziskava ovrednoti rezultate, dosežene z organizacijo skrbi v prostovoljni organizaciji, in dokazuje, da so najpomembnejši dosežki na področjih zaposlovanja in druženja. Eksperiment dokazuje, da je mogoče tudi z majhnimi sredstvi ob dobrem vodenju in organizaciji dosegati pomembne premike v kvaliteti skrbi za uporabnike in posredno v kvaliteti njihovega življenja. Hkrati pa postaja vse bolj jasno, da taka skrb ob zdajšnjem načinu podpore in financiranja ne more obstati v prostovoljnem sektorju in da je prelaganje organizacije skrbi na civilne organizacije in društva zato nesmiselno in neodgovorno.

UVODNIK

Bogdan Lešnik

Iz urednikove beležke - Str. 1

36. letnik Socialnega dela (in četrtega v novi obliki) začenja Vito Flaker s prispevkom o timskem delu pri obravnavanju duševne stiske, za katerega, meni avtor, je ta oblika priporočljiva iz vrste razlogov, ki niso povezani samo s koristmi za uporabnika, temveč tudi za udeležene strokovnjake. Vsekakor pa delo z uporabniki — naj bo timsko ali individualno — nikoli ni brez posledic (in implikacij), za katere je bila izumljena posebna oblika dela s samimi delavci-strokovnjaki, namreč, supervizija. V Sloveniji obstaja že kar nekaj oblik supervizije, piše Sonja Žorga v svojem prispevku, vendar očitno obstajajo še večje potrebe, saj nastajajo vedno novi programi za usposabljanje supervizorjev. Zanimivo bi bilo kdaj napraviti raziskavo o tem, ali dejansko obstajajo pomembne razlike v supervizijskih praksah v različnih strokah — se pravi, ali so te razlike večje kakor npr. razlike med posameznimi supervizijskimi praksi znotraj posamezne stroke — ali pa je to le fikcija, ki opravičuje vedno nove projekte. Eno je gotovo — kdor dela na področju spolnega izkoriščanja otrok (in nemara spolnosti sploh, glede na obremenjenost naše kulture s tem področjem), težko preživi brez supervizije. To področje oz. eno izmed oblik takega izkoriščanja — incestno — obravnava Zorica Mrševič. Verjetno bo kljub obilici literature — ali pa prav na njeni podlagi — treba še veliko teoretskih razmislekov, da bomo razumeli učinke teh izkoriščevalskih razmerij, ki so po pravilu povezana z nasiljem. Naslednja tema je sicer povsem druga, vendar sodi v okvir vprašanj, ki so danes morda v socialnem delu najaktualnejša, namreč, kako uresničiti ne le nediskriminirajočo, ampak antidiskriminacijsko prakso. Cveto Uršič piše o invalidskih podjetjih in pri tem primerja Slovenijo in Evropsko Unijo. Njegove ugotovitve opozarjajo na dvoje—najprej, da problematika zaposlovanja invalidov še zdaleč ni rešena, vendar tako ni le pri nas — to področje je precej neurejeno tudi v EU. Prispevek Darje Zaviršek k 40. obletnici Visoke šole za socialno delo je nekoliko pozen (obletnica je bila lani), vendar tehten. Avtorica kritično obravnava polpretekle in sedanje tokove v slovenskem socialnem delu in podaja iztočnice za boljše koncepte in s tem seveda boljšo prakso. Zlasti pomembno se spričo poudarka, ki ga ima ta tema v sodobnih svetovnih tokovih v socialnem delu, zdi njeno obravnavanje vprašanja moči. Vprašanje moči pa je (ne le implicitno) osrednje tudi v problematiki, ki seje loteva Tanja Lamovec v svojem poročilu o dosedanjem delu projekta zagovorništvo, ki ga je v veliki meri sama zastavila in razvila. Gre seveda za zagovorništvo uporabnikov psihiatričnih storitev, ki pa je le eno izmed številnih področij, ki si — kljub očitni »upravičenosti do obstoja«—nikakor ne morejo utreti poti v institucije, kjer nedvomno je njihovo mesto (čeprav ne le tam).

ČLANKI

Vito Flaker

Timi kot način interdisciplinarnega znanja - Str. 3

Članek obravnava potrebo po interdisciplinarnem timskem obravnavanju duševne stiske. Potreba po timskem delu izhaja iz večplastnosti duševne stiske in se je posebej izrazila pri uvajanju duševnega zdravja v skupnosti, še zlasti pri uvajanju individualizirane skrbi in pri pojavljanju uporabniškega gibanja. Tim kot skupno delo strokovnjakov različnih profilov po eni strani streže celovitejši obravnavi uporabnikovih stisk, po drugi pa tudi delitvi dela in moči strokovnjakov. Opišemo lahko različne načine združevanja v timih: neformalne mreže strokovnjakov, stalne formalne time in time strank. Dinamika timov ne sledi le skupinski dinamiki, temveč tudi spreminjanju vlog v timih, spreminjanju moči strokovnjakov in zlasti krepitvi moči uporabnikov. Socialno delo lahko v timih veliko prispeva zaradi svojih epistemoloških prednosti: interdisciplinarnosti, konstekstualnosti in družbene refleksivnosti, na način prevajanja med strokovnjaki, uporabnikom in skrbnikom, povezovanja s vsakdanjikom in prevajanja teorije v akcijo.

Sonja Žorga

Odprte dileme ob izvajanju profesionalne supervizije (funkcije supervizije in kako jo izvajati) - Str. 13

Ob odločitvi, da bodo organizirali profesionalno supervizijo, se navadno tako vodstveni kot tudi drugi strokovni delavci srečujejo s številnimi vsebinskimi in organizacijskimi vprašanji. Zanima jih, ali naj bo supervizija obvezna, kje naj bo težišče supervizijskega dela, kako naj izberejo ustreznega supervizorja in kakšna naj bo sestava supervizijske skupine. Nihajo med prostovoljno in obvezno vključenostjo v supervizijo in se sprašujejo, kakšna naj bo velikost skupine, pogostost in dolžina supervizijskih srečanj in trajanje supervizijskega ciklusa. Na nobeno od omenjenih vprašanj ni mogoče odgovoriti enoznačno, saj je odgovor odvisen od vrste okoliščin, želja in zlasti namenov, ki naj bi jih supervizija uresničevala. Prispevek predstavlja nekatere temeljne funkcije supervizije, ob osvetlitvi različnih možnosti izvajanja supervizijskega procesa pa ponuja tudi paleto odgovorov in rešitev za dileme, ki se v tej zvezi zastavljajo.

Zorica Mršević

Posledice spolne zlorabe otrok incestnega tipa - Str. 23

Trpinčenje otrok pušča travmatske posledice, za posledice trpičnenja incestnega tipa pa velja, da ostanejo za vse življenje. Avtorica najprej navede nekaj fragmentov avtentičnih zgodb žensk, ki so preživele incest, potem pa razgrne posledice incesta v času dogajanja in poznejše posledice, ki praktično nikoli ne izginejo. Analizira tudi vprašanje homoseksualne usmerjenosti, ki ne izhaja iz incestnih travm. Sklepna razprava vsebuje teze o družbeno neuravnoteženem razmerju med spoloma kot glavnem povzročitelju ne le incestne zlorabe otrok, temveč tudi molka, ki nujno spremlja te otroške travme. Toda laično delo ženskih skupin ni vedno najustreznejši odgovor na post-incestni sindrom.

Cveto Uršič

Zaposlovanje invalidov v invalidskih podjetjih - Str. 35

Avtor analizira položaj invalidskih podjetij v Sloveniji in v državah Evropske Unije. Ugotovitve, ki jih predstavlja, je povzel po raziskavi Zaposlovanje invalidov v invalidskih podjetjih, ki jo je opravil v letu 1996. Ugotavlja, da so invalidska podjetja tako v Sloveniji kot državah Evropske Unije zelo različna — to med drugim tudi pomeni, da niti Slovenija niti Evropska Unija nimata izoblikovane jasne in usklajene politike razvoja invalidskih podjetij oziroma zaposlovanja invalidov pod posebnimi pogoji. V sklepu avtor predstavi priporočila, ki so nastala kot rezultat analize stanja in upoštevanja usmeritev iz mednarodnih dokumentov.

Darja zaviršek

Socialno delo v sloveniji (v objemu globalizacijskih konceptualnih premikov) - Str. 43

Članek se ukvarja s konceptualnimi premiki in slepimi pegami, ki jih najdemo v slovenskem socialnem delu. Poskuša pojasniti dejstvo, da se je v preteklosti razvijalo zlasti socialno delo z mladimi in z družinami, zanemarjena pa so ostala področja dela s starimi in z ljudmi s prizadetostmi. To povezuje z družinsko centrirano kulturo in s prevladujočim medicinskim modelom, ki je pomoč za te skupine ljudi prepuščal odločitvam velikih institucij. Članek opozarja na obrambne mehanizme v socialnem delu, ki jih najdemo v obliki neintencionalnih rasizmov, in na tabuizirana področja, kakršno je na primer vprašanje moči in nemoči socialnih delavk. Avtorica kritizira koncept »obče dobrega«, ki ne upošteva vladajoče diskurzivne prakse, ki vplivajo na teorijo in prakso socialnega dela. Na koncu poudarja, da postaja socialno delo tudi v Sloveniji dejavnost, ki vključuje osebno, interpersonalno in politično delo. Konceptualni premiki dokazujejo njegovo raznoličnost, součinkovanje konceptualnih zastavkov in različnih interpretativnih modelov.

ESEJ

Tanja Lamovec

Razvoj zagovorništva za uporabnike psihiatrije v Sloveniji - Str. 53

POROČILO

Blaž Mesec

Nega na domu: Razvoj in inovacije (mednarodna konferenca: Jeruzalem, 13.-15. maja 1996) - Str. 61

NEKROLOG

Jože Ramovš

Ob smrti Vladimirfja Hudolina - Str. 73

RECENZIJI

Srečo Dragoš

S. Čandek, V. Leskošek, J. Bras (1996), Ko u Lublan te stiska stiska - Str. 75

Darja Zaviršek

Birgit Rommelspacher (1995), Dominanzkultur: Texte zu Fremdheit und Macht - Str. 77

DOKUMENTA

Jože Valenčič

Kje smo po štirih letih - Str. 81

Ob četrti obletnici uveljavitve zakona o socialnem varstvu avtor predstavi poglavitne značilnosti pravne ureditve socialnega varstva v Sloveniji ter oceni in komentira nekaj tipičnih rešitev, o katerih meni, da pomembno vplivajo na nadaljnji razvoj tega področja. Osnovne ugotovitve kažejo, da je slovenski model organizacije socialnovarstvenih dejavnosti dokaj moderno usmerjen, da zlasti upošteva uporabnika in njegove stiske in težave, da je prilagojen značilnostim majhne države, ki jo pestijo različne razvojne težave, da pa se na posameznih operativnih ravneh ne uveljavlja dovolj hitro. Nekaj ovir za to vidi avtor v dejstvu, da gre za »nekaj novega« v samem konceptu, za kar je treba nekaj več časa, del težav pa povzročajo tudi vrzeli v samem zakonu, zato se zavzema za njegovo celovito analizo in za pričetek postopka za njegove dopolnitve.

Indeks objav v Socialnem delu v letu 1996 (letnik 35) - Str. 89

POVZETKI

Slovenski - Str. 93

Angleški - Str. 95