PREDGOVOR

Vito Flaker

Namesto predgovora: O zmanjševanju škode - Str. 209

ČLANKI

Vito Flaker

Družbena konstrukcija kariere uživalca drog - Str. 211Ključne besede: tipologija uživanja drog, džankizacija, liki uživanja, protiliki, razredčevanje vloge džankija.

Prispevek govori o karieri uživalca drog kot psihosocialnem procesu, v katerem imajo pomemben delež učenje tehnik uživanja, vloge in pričakovanja posameznika in okolice. Avtor v prispevku razgrne obstoječe koncepte, ki govorijo o oblikah uživanja in zasvojenosti. Ugotovi, da diskusijo o uživanju drog večinoma obvladuje črno bela podoba, ki v chiaro-schurro stilu osvetli dva lika: slabega džankija in dobrega abstinenta, ostala površina ostane neosvetljena. Zato z analizo teh konceptov in z upoštevanjem tujih in domačih etnografskih izsledkov sklepa o tem, kaj dejansko pomeni biti džanki. Izdela klasifikacijo, s katero želi razviti bolj logično celoto, ki obenem pred-stavlja možne stadije ali faze kariere uživanja heroina in drugih opiatov in možne tipe uživanja. Ta tipologija je pripravna za zasledovanje kariere in čeprav je zasnovana kot pot linearne progresije od neuživanja do džankijevskega stila življenja, obstajajo na vsaki stopnji možnosti izstopa iz kariere ali vrnitve na manj intenzivno stopnjo. Številke, ki so nam bile na voljo (tudi iz lastnega kvanti-tativnega raziskovanja), podpirajo tezo, da gre za koncentrične kroge uživanja, za katere je značilno, da se z večanjem intenzitete vloge uživalca in dejanskega uživanja manjša število pripadnikov določenega tipa uživalcev.

Dragica Fojan

Droga kot argument za kar koli - Str. 241Ključne besede: pojav drog, prohibicionizem, vojna proti drogam, družba brez drog, retorika droge, primarno preprečevanje, zmanjševanje škode.

Razkorak med razglašenimi cilji približno osemdeset let trajajoče "vojne proti drogam", ki jih kratko povzema razvita sintagma "družba brez drog", in dejanskim stanjem postavlja pod vprašaj običajen odgovor na vprašanje oblikovanja in vztrajanja prohibicionizma ter s tem tudi govor o neučinkovitosti te politike. Namen pričujočega pisanja, ki si za izhodišče jemlje definicijo droge kot "argumenta za kar koli", je pokazati na nekatera protislovja, ki se pojavljajo v prevladujoči prohi-bi-cionistični interpretaciji pojava drog. Poudarja zlasti protislovja, ki zadevajo etiologijo, prevalenco in strategije spoprijemanja s pojavom.

Zoran Kanduč

O nekaterih normativnih vprašanjih v zvezi s politiko do prepovedanih drog - Str. 255Ključne besede: politika do drog, pravica do uživanja, samoupravljanje s telesom, zmanjševanje škode.

Model represivnega (kazenskopravnega) nadzorovanja prepovedanih drog je navadno kritiziran zaradi precej očitne neuspešnosti (neučinkovitosti) in celo kontraproduktivnosti (ustvarja družbe-ne in osebne probleme, ki sploh niso povezani s samim uživanjem drog ali celo odvisnostjo). V prispevku je v grobem razgrnjen normativni ugovor zoper prohibicionistično politiko do nekaterih drog, ki izhaja iz vrednostnega stališča, da ima vsakdo pravico do uporabe katere koli droge po lastni izbiri (odločitvi) in kajpak ustrezno osebno odgovornost za tovrstne prakse. V tej zvezi so nakazani možni normativni "alibiji" omenjenega upravičenja, npr. pravica do "samoupravljanja" z lastnim telesom in pravica škoditi samemu sebi.

Tim Rhodes, Gerry V. Stimson, Nick Crofts, Andrew Ball, Karl Dehne, Lev Khodakevich

Injiciranje drog, hitro širjenje virusa HIV in "rizično okolje": Dejavniki, ki implicirajo hitro oceno in odziv - Str. 261Ključne besede: rizično okolje, injiciranje drog, epidemije virusa HIV, hitra ocena in odgovor, javno zdravje, preventiva, premik paradigme.

Skupina avtorjev s primerjavo dveh geografskih področij, jugovzhodne Azije in držav bivše Sovjet-ske zveze, razvije tezo o vplivu družbenenega, kulturnega, ekonomskega in političnega okolja na hitro širjenje okužb z virusom HIV med intravenoznimi uživalci drog. Avtorji opozorijo na potrebno razširitev in premik paradigme pri raziskovanju pojava in pri načrtovanju preventive, ki naj ne bo usmerjena zlasti na individualne dejavnike tveganj, temveč bo upoštevala širše družbene in mate-rialne dejavnike, ki so pogoj širjenja okužb in so še vedno slabo raziskani ter o njih malo vemo. Hiter in smiseln odziv je ključnega pomena pri obvladovanju epidemij in učinkovit odgovor lahko razvijemo le z uporabo različnih raziskovalnih metod, pri čemer kvalitativne metode omogočajo oblikovanje, dopolnjevanje in interpretacijo epidemioloških meritev okolja. Tak prijem daje tudi možnost, da postane sama ocena situacije sestavni del spreminjanja rizičnega okolja.

Bojan Dekleva

Rekreativna uporaba drog - Str. 281Ključne besede: rekreativna uporaba drog, družba tveganja, ekstazi, plesne droge.

Izraz "rekreativna" uporaba drog se je začel pogosto uporabljati v 90. letih. Nanaša se, prvič, na dolo-čen vzorec uporabe drog (kako, kdaj, kaj, kdo, kje), ter drugič, na posebno teoretsko razlago nara-ve uporabe drog. Ta razlaga, ki jo včasih poimenujejo tudi "kulturna", "normativna" ali "potroš-niška" razlaga, tekmuje z drugimi razlagami, npr. bolezensko oz. (socialno)patološko ali subkul-turno razlago. Rekreativna uporaba drog nastaja v novih, specifičnih družbenih okoliščinah. Zanje je značilno podaljševanje obdobja adolescence, oteževanje pogojev prehoda mladih v polno odras-lost, oblikovanje zelo različnih, individualiziranih življenjskih poti, scenarijev in karier ter - kakor temu rečejo nekateri sociologi mladine - situacija mnogoterih življenjskih rizikov. Ta situacija zahteva od posameznika, da razvije svojevrstne strategije upravljanja teh rizikov, oziroma, da razvije spretnost prevzemanja rizikov kot eno od temeljnih življenjskih spretnosti. Take družbene okoli-ščine pa zahtevajo tudi od strokovnjakov in upravnih družbenih podsistemov, da različne rizike, povezane z uporabo drog, diferencirajo in tehtajo ter se nanje diferencirano odzivajo. Usmeritev v politiko zmanjševanja škode je eden takih pristopov diferenciranja in tehtanja rizikov. Članek opisano teoretsko usmeritev naveže na rezultate raziskovalne naloge o uporabi ekstazija in drugih plesnih drog med mladino. Konča se z razmišljanjem o implikacijah teorije rekreativne uporabe drog za preventivno in drugo interveniranje.

Peter Stefanoski

Motivacijski intervju - Str. 287Ključne besede: motivacijski intervju, motivacija za spreminjanje, faze spreminjanja, težave zaradi uživanja drog.

Motivacijski intervju je tehnika spodbujanja k spremembi vedenja. Izhaja iz transteoretskega modela spreminjanja. Motivacija je obravnavana kot odnosno-dinamsko dogajanje in ne kot oseb-nost-na lastnost. Posameznikova motivacija se spreminja v različnih situacijah. S primernimi strokov-nimi posegi je mogoče spodbuditi dvig motivacije za spreminjanje.

Dušan Nolimal

Terensko delo z uživalci drog: Splošna načela in dosedanje izkušnje s terenskim delom v Sloveniji - Str. 293Ključne besede: terensko delo, osnovna načela terenskega dela, ciljne skupine, načrtovanje, evalvacija.

Avtor v prispevku predstavi načela in vrste terenskega dela, ki kot oblika intervencije v skupnosti dopolnjuje druge javno-zdravstvene in socialne dejavnosti. Med razlogi za uvajanje terenskega dela pri nas velja omeniti zlasti dvoje: prvič, obstoječe intervencije niso učinkovito dosegle vseh ciljnih posameznikov in skupin, in drugič, obstoječe intervencije niso ponudile vseh storitev, ki jih potrebujejo ciljne skupine. Namen terenskega dela je zlasti doseči posameznike in skupine, ki niso v stiku s zdravstvenimi in socialnimi programi, pa bi tako pomoč potrebovali. Terensko delo je treba razvijati na podlagi terenske epidemiološke ocene in potreb užvalcev drog, pri tem pa je nujna tudi supervizija terenskega dela. Za sistematično uvajanje in vodenje terenskega dela je treba: ugotoviti potrebe po terenskem delu, načrtovati cilje, naloge in strategije, izbrati in izobraževati terenske delavce, navezati stike na terenu in izvajati terenske storitve.

Jože Hren

Terensko delo - Str. 299Ključne besede: terensko delo, uživalci drog, socialno delo, nizkopražni programi, zmanjševanje škode.

Avtor se v članku ukvarja s terenskim delom z uživalci nelegalnih drog. Problematika uživanja drog postaja v zadnjih letih ena vodilnih tem vsakdanjega življenja. Socialno delo kot stroka in veda se lahko na področju koncepta zmanjševanja škode in terenskega dela kot praktične metode dela z uživalci drog izraziteje uveljavi. Doslej je pomembnejšo vlogo na tem področju igral nevladni sektor. Kot eden prvih, če ne prvi projekt v Sloveniji, ki je sistematično pričel izvajati terensko delo, je Aids Fondacija Robert. S skromnimi sredstvi in brez večje politične podpore se je projektu v nekaj letih posrečilo razviti kar nekaj samostojnih, a med seboj povezanih dejavnosti: terensko delo, Drop-in, svetovanje, izmenjava igel.

Milan Krek

Terensko delo - priložnost za interdisciplinarni prijem - Str. 307Ključne besede: uporaba drog, terensko delo, metode terenskega dela, interdisciplinarnost.

Vsaka znanost ali stroka, ki dela v Sloveniji na področju drog, ima svoj prijem do problematike drog, kar sicer ni slabo, a ti prijemi včasih niso usklajeni z drugimi strokami. Vsa zahtevnost celostne obravnave uživanja drog se nato pokaže v vsakodnevnem življenju, ko je treba čisto konkretni osebi, odvisni od drog, ki se ne želi ali pa se želi zdraviti, predpisati eno in samo eno celostno terapijo, kjer se bodo aktivnosti posameznih strokovnjakov medsebojno dopolnjevale ali si sledile v določenem sosledju. Terensko delo je priložnost za interdisciplinarno delo različnih strokovnjakov, saj se v delo na terenu vključujejo tako socialni delavci kot zdravniki, sociologi, psihologi in uporabniki drog, zato je vsekakor nujno sodelovanje in ne vztrajanje za prevlado posamezne stroke v posameznih programih.

Theo van Dam

Izkušnje nizozemskih organizacij uživalcev drog pri zmanjševanju škode: Z navodili za varnejše uživanje drog - Str. 315Ključne besede: organiziranje nizozemskih uživalcev drog, aktivizem, varnejše uživanje drog, preven-tiva, HIV, vrstniško svetovanje, terensko delo.

Nizozemska ima že dvajsetletno tradicijo obstoja interesnih skupin in organizacij uživalcev drog, ki so se vedno angažirale pri vprašanjih politike do drog in pri načrtovanju in izvajanju služb in storitev, namenjenih ljudem, ki uživajo droge. V prispevku avtor poudarja nujnost sodelovanja med uporabniki in strokovnjaki, spomni na nepogrešljivost vsakdanjih življenjskih situacij, ki dajejo okvir za delo z uživalci drog, in opozarja, da so lahko velikokrat prav uživalci drog najboljši strokovnjaki. Prispevek je namenjen tudi opogumljanju uživalcev drog, da prepoznajo več svojih moči in sposobnosti, da se aktivneje angažirajo pri vprašanjih, ki se dotikajo njihovega življenja. Z opisom pestrih in domiselnih akcij, v katerih je avtor na Nizozemskem sam sodeloval, spodbuja uživalce drog, da se spoprijemanja z vsakdanjikom lotevajo na ustvarjalen in inovativen način.

Kaja Tratnik

Metode dela na terenu - Str. 323Ključne besede: terenski delavec, uživalec drog, stik, HIV, droga, diler.

Avtorica v prispevku predstavi konkretne primere, v katerih je kot terenska delavka tudi sama ude-ležena. Skoz analizo situacij predstavi pomembnost prvega stika z uživalcem ali uživalko drog in opozori na posebnosti terenskega dela, ki zahteva od posameznika določeno stopnjo zrelosti in veliko znanja. Nujen pogoj za dobro terensko delo je, da terenski delavec ne le razume problem uživanja nedovoljenih drog in značilnosti terenskega dela, ampak da je sposoben empatičnega razumevanja vsakega uživalca ali uživalke posebej. Njeno spoznanje je, da je navezovanje stika z uživalcem proces in ne dogodek, ki lahko traja različno dolgo in ga lahko razdelimo v posamezne faze.

Dare Kocmur

Projekt STIGMA - retrospektiva: Za pragmatiko socialnega dela na področju drog - Str. 333Ključne besede: vojna proti drogam, HIV, hepatitis C, strategije spoprijemanja, nizkopražni pristop, zmanjševanje škode, preventiva, zamenjava igel, svetovanje, terensko delo.

Esej obdeluje začetke delovanja in razvoj prve nevladne organizacije na področju zmanjševanja škodljivih posledic v zvezi z drogami v Sloveniji. Prikazuje okoliščine prvih pobud v smeri delovanja uživalcev drog kot akterjev samopomoči v sodelovanju z različnimi strokovnjaki s področja medicine in socialnega dela. Programa je bil usmerjen v sekundarno preventivo širjenja nalezljivih okužb (HIV, virusi hepatitisa), posredovanje pri zagovorništvu metadonskega vzdrževanja, sve-tovanje glede varnejšega, zdravju manj škodljivega uživanja drog in pobude v smeri samopomoči glede uveljavljanja človekovih pravic v okviru delovanja različnih služb, ki izvajajo druge oblike obravnave uporabnikov drog (zdravstvo, sociala, sodišča). V zaključku so dodani tudi rezultati iz Stigminega programa zamenjave igel.

Vito Flaker, Vera Grebenc, Nino Rode, Janko Belin, Dragica Fajon, Alenka Grošičar, Ilonka Feher, Mateja Šantelj, Andrej Kastelic, Darja Zupančič, Zlato Merdanović

Podobe uživanja heroina v Sloveniji z vidika zmanjševanja škode: Preliminarno poročilo o raziskavi - Str. 341Ključne besede: zmanjševaje škode, etnografija drog, kariera, tveganja, dostopnost drog, evalvacija služb.

Tekst je strnjeno poročilo o rezultatih raziskave, ki se je kot del projekta Phare: Zmanjševanje škode začela septembra 1998 na Visoki šoli za socialno delo. Glavnina gradiva, na katerega se opi-ra raziskovalno poročilo, izhaja iz intervjujev z uživalci, teme so predstavljene predvsem z vidika uživalcev in večkrat z njihovimi besedami. Raziskovalci so pri metodologiji, pri obdelavi in v besedilu dosledno upoštevali perspektivo uživalcev. Poročilo ne gradi enotne teorije uživanja heroina, temveč glede na zbrano gradivo ustvarja podobo uživanja in zemljevid praktik uživalcev v Sloveniji. Teme, ki jih obravnava raziskava in so zajete v poročilu, so: poznavanje in zaznavanje uživanja drog v širši skupnosti, dostopnost drog, stališča o uživanju drog, značilnosti skupin, ki uživajo drogo, zemljepisna umestitev uživalcev drog, zdravstvene posledice, nasilje, zaposlitev, stanovanje, stiki s sorodniki, druženje z vrstniki, kariera, razpečevanje drog, tveganja pri injiciranju in overdovz, spolnost in droge, prostitucija in evalvacija služb. Pomemben rezultat raziskave je, da je pokazala socialne vidike zmanjševanja škode, saj so dosedanje strategije zmanjševanja škode poudarjale zdravstvene dejavnike.

POROČILA

Jože Hren

Phare - TA to DDR: Sub-regionalni projekt na področju zmanjševanja škode - Str. 395

Miha Maček

Integracija in marginalizacija - Str. 399

Vera Grebenc

10. mednarodna konferenca o zmanjševanju škode, povezane z uživanjem drog - Str. 403

Milan Krek

Outreach po slovensko: Delo z osebami uporabniki drog v njihovem življenskem okolju - Str. 407

POVZETKI

Slovenski - Str. 413

Angleški - Str. 418

NAGOVOR

Bogdan Lešnik

Iz urednikove beležke - Str. 133

Skupina avtorjev pod vodstvom Blaža Mesca je opravila zanimivo in koristno raziskavo; proučila je namreč koristnost preventivnih programov centrov za socialno delo, ki so za naš prostor v glavnem inovacije in so se odvijali v drugi polovici devetdesetih. Rezultati so spodbudni. Srečo Dragoš prispeva svoj razmislek - prepotreben in preredek, bi lahko rekli - o usodi pojma in prakse civilne družbe, ki je v osemdesetih (v glavnem v obliki novih družbenih gibanj) bistveno prispevala k osamosvojitvi Slovenije in nastanku nove države. Prispevek Mateja Pelicona zadeva eno izmed ranljivih skupin, osebe, kategorizirane z oznako zmerna, težja in težka duševna motenost. Je poskus konceptualizacije samozagovorništva teh oseb, ki pa bi se morda morale najprej lotiti problematike same kategorizacije... Druge ranljive skupine, oseb s težjo telesno motnjo, se na podlagi lastne izkušnje znova loteva Boža Napret. Prispevek je pravzaprav zgled samozagovorništva, ki upošteva tako nujnost spremembe v stališčih ljudi do te skupine kakor (nič manj) v socialni politiki.

ČLANKI

Blaž Mesec, Milko Poštrak, Nino Rode, Bojan Kern, Nika Cigoj Kuzma

Evalvacija preventivnih programov centrov za socialno delo 1995-1998 - Str. 135Ključne besede: evalvacija, preventiva, kvalitativna raziskava.

Izvedena je bila raziskovalna evalvacija preventivnih programov petih slovenskih centrov za socialno delo. Uporabljen je bil model kompleksne tridimenzionalne "evalvacijske mreže", ki upošteva evalvacijo vloženega napora, procesa, doseganja ciljev in nenamernih učinkov, na individualni, skupinski in organizacijski ravni pri izvajalcih in uporabnikih. Pretežno na mnenja uporabnikov in izvajalcev in analizo procesa oprta evalvacija na 19 dimenzijah projektov (dimenzije vložka, ciljne usmerjenosti, kvalitete izvedbe, uspešnosti, učinkovitosti in delovanja organizacije) ugotavlja, da so rezultati na večini dimenzij ugodni in da projekti kot viabilne družbene enote že s svojim obstojem pomembno prispevajo k vključevanju ogroženih populacij. Predlagana je nadaljnja podpora tem projektom in metodološko bolje načrtovane in izvedene samoevalvacije.

Srečo Dragoš

Civilna družba in država - Str. 151Ključne besede: koncepti civilnosti, politični pluralizem, demokracija, obča volja, suverenost.

Prispevek opozarja na deseto obletnico civilnodružbenih dogodkov pri nas, ki so omogočili nastanek suverene države Slovenije. Obravnavani so trije vidiki civilne družbe: socialni, zgodovinski in konceptualni. Avtor ugotavlja, da je prvi vidik še najmanj problematičen, saj se mu v strokovnih krogih pripisuje vse večjo pozornost (zlasti v socialnem varstvu in socialnem delu, v zadnjem času tudi v sociološki teoriji). Drugi vidik - zgodovinski oz. dogodkovni - je še vedno v javnosti vrednoten pozitivno, čeprav se zdi, da se njegov pomen zmanjšuje zaradi poudarjanja poznejših državotvornih prelomnic. Zares problematičen pa je tretji vidik, zlasti zaradi treh razlogov: ker je dialog o civilni družbi in zanimanje zanjo od osamosvojitve dalje v upadanju, ker je njena refleksija omejena zgolj na ozke kroge specialistov in ker niti med njimi nikoli ni bilo konsenza, kaj civilna družba je, danes pa je disenz še večji kot pred desetletjem. V tretjem, osrednjem delu te razprave je podana logika nastajanja različnih konceptov, ki so pomembni za opredelitev civilne sfere in njenih funkcij glede na državo, pri čemer sta obe v soodnosnem, ne pa v nasprotnem razmerju.

Matej Pelicon

Skupine za samozagovorništvo oseb z motnjo v duševnem razvoju v Centru Dolfke Boštjančič, Draga - Str. 175Ključne besede: otroci, mladostniki, odrasli, motnja v duševnem razvoju, samozagovorništvo, institucija.

Osebe z zmerno, težjo in najtežjo motnjo v duševnem razvoju so premalo vključene v procese odločanja o najosnovnejših stvareh v njihovem življenju. Ena od možnih oblik, kako to spremeniti, so tudi skupine za samozagovorništvo, ki jih uvajajo v Centru Dolfke Boštjančič. Cilj skupin za samozagovorništvo je usposobiti ljudi z motnjo v duševnem razvoju, da so sami svoji zagovorniki. Da je taka oseba lahko svoj zagovornik, mora imeti razvit občutek lastne vrednosti, znati mora izbirati, sprejemati odločitve in komunicirati z okoljem. To pomeni pozitivno razmišljati o sebi, prepoznavati lastne sposobnosti, delati na svojih slabostih, razvijati tople odnose in razumevanje. Poseben pomen na področju komunikacije je poslušanje drugega. Komunikacijo se spoznava kot dvosmeren proces. Gre za proces učenja komunikacije in pomoč drugemu v komunikaciji.

ESEJ

Boža Napret

Vsakdanje življenje telesno najteže invalidnih ljudi oziroma udejanjanje njihove integracije v družbo s stališča takega posameznika - Str. 183Ključne besede: vsakdanje življenje, normalizacija, institucionalna skrb, družinska skrb, integracija.

Čas, ki smo mu priča, lahko opredelimo tudi kot čas velikih sprememb, saj se te dogajajo na vseh ravneh človekovega življenja in na vseh področjih družbenega delovanja. Katere smernice ga opredeljujejo, ali drugače, v kakšnem vsakdanu se nahajajo telesno najteže invalidni ljudje na Slovenskem, pa lahko prikažemo tudi s prelivanjem teoretskih in strokovnih stališč, ki so osredotočena na prepletenost družbenega dogajanja.

RECENZIJA

Vesna Leskošek

V. FLAKER (1998), Odpiranje norosti: vzpon in padec totalnih ustanov - Str. 191

POROČILO

Mojca Šolar, Mateja Rozman

VHT - Video home training - Str. 195

POVZETKI

Slovenski - Str. 201

Angleški - Str. 204

NAGOVOR

Bogdan lešnik

Iz urednikove beležke - Str. 71

Infekcija z virusom HIV in sam aids pri nas (še?) nima razsežnosti, kakršne je opaziti v najbolj ogroženih deželah, vendar tudi nista povsem odsotna, zato lahko temeljni napotki za svetovanje, ki jih podaja prispevek Mirana Šolinca, opravijo kar dvojno funkcijo: poleg neposredne koristi za delo z uporabniki - kajti nekaj ljudi z virusom ali aidsom vendarle je - je tudi informacija, s katero je treba biti na tekočem - pa ne le o tem, kako se v deželah z več izkušnjami lotevajo tega dela, temveč tudi za razmislek o alternativnih oblikah svetovanja, ki jih spodbujajo specifične rabe, se pravi, rabe v specifičnih primerih, kjer je problematično uporabljati neke "splošne" tehnike. Nadvse zanimivo se starega problema dvojne vloge socialnih delavcev loteva v drugem prispevku Jasna Cajnko. Med drugim opozori, da je ta problem, ki ga sicer poznajo tudi v drugih državah, pri nas okrepljen deloma morda z zgodovinsko dediščino, deloma pa tudi s še vedno nedomišljenimi mejami tega področja, kar rezultira v protislovni praksi.

ČLANKA

Miran Šolinc

Svetovanje o infekciji z virusom HIV in o bolezni aids - Str. 73Ključne besede: svetovanje, virus HIV, AIDS, testiranje, tvegano vedenje, \"zaskrbljeni zdravi\", prevencija.

Članek zajema osnovne, a koristne podatke o epidemiji, epidemioloških vzorcih in o načinih prenosa okužbe. Nato je predstavljeno svetovanje in pojasnjeno, komu je svetovanje o infekciji z virusom HIV in o bolezni aids namenjeno ter komu je potrebno. Predstavljeni so načini svetovanja pred testiranjem in po testiranju, svetovanje pri negativnem rezultatu, pri nedoločljivem rezultatu ter pri pozitivnem rezultatu. Posebna pozornost je posvečena specifičnim ciljnim skupinam, kot so dojenčki, šoloobvezni otroci, seropozitivni otroci s hemofilijo in nosečnice. Posebno poglavje je posvečeno svetovanju "zaskrbljenih zdravih". Na koncu so predstavljeni najnovejši podatki o infekciji z virusom HIV in o bolezni aids v Sloveniji. V dodatkih so podani še napotki za uporabo kondomov, priporočila posamenikom in različnim skupinam in uporabne informacije za seropozitivne osebe.

Jasna Cajnko

Ukrepi centrov za socialno delo pod drobnogledom - Str. 107Ključne besede: socialna politika, centri za socialno delo, socialna kontrola, avtonomija socialnega dela.

Avtorica predstavi svoje videnje socialne politike v okviru socialnega varstva, kot ga doživlja kot strokovna delavka in sočasno direktorica na centru za socialno delo. V prispevku poskuša predstaviti antagonizem med "stroki zavezanim in etičnim" ter "vpetostjo v sistem in socialno kontrolo". Dotakne se še odzivov javnosti na ukrepe, ki so javnim zavodom poverjene z javnimi pooblastili, ter prek kratkega skoka v preteklo obdobje organiziranosti socialnega dela išče odgovore za današnjo večjo ali manjšo naklonjenost uporabnikov socialnemu delu. Opozori na dvojnost vloge strokovnih delavcev na centrih za socialno delo, ki s svojo humanistično izobrazbo in strokovno avtentičnostjo nujno opravljajo še opravila drugih, njim tujih strok, kot sta pravo in upravna stroka. Opozarja, da je delo strokovnjakov na področju socialnega dela pogosto vrednoteno s stališča drugih strok, zlasti tistih z daljšo profesionalno tradicijo.

DISKUSIJA

Blaž Mesec

Dnevi socialnega dela 1998: Otvoritveni nagovor dekana Visoke šole za socialno delo - Str. 113

RECENZIJA

Vida Kramžar Klemenčič

Srečo Dragoš (1998), Katolicizem na slovenskem: Socialni koncepti do druge svetovne vojne - Str. 119

NEKROLOG

Blaž Mesec

Profesor Teodor Stojšin (1923-1999) - Str. 123

PISMO

Žanet Mithans

Odvisnost kot premagljiva ovira na poti življenja - Str. 125

POVZETKI

Slovenski - Str. 129

Angleški - Str. 131

NAGOVOR

Bogdan Lešnik

Iz urednikove beležke - Str. 3

Tokratno številko karakterizira tematska raznovrstnost, pri čemer se nekatere teme neizogibno ponavljajo, enako kakor se kljub svoji raznovrstnosti ponavljajo tipični problemi, s katerimi ima opraviti socialno delo, navezujejo pa se seveda na aktualne družbene probleme in preokupacije. Tako dva članka obravnavata brezposelnost - Cveto Uršič in Janez Drobnič problem brezposelnih invalidov, medtem ko Metod Tekavčič objavlja raziskavo iz kluba iskalcev zaposlitve (komentar k metodološkemu delu raziskave je napisal Blaž Mesec). Naslednja dva članka obravnavata problematiko razvez (bodisi zakonske zveze bodisi izvenzakonske skupnosti): v prvem Irena Bizjak pledira za vpeljavo instituta "vzajemnega starševstva" (morda bi bilo bolje reči "skupnega"?), kadar se ločujoča se starša dogovorita zanjo in ne obstajajo razlogi proti, v drugem pa Franc Udovič znova predstavlja metodo mediacije. V esejih Stanija Ivajnšič obravnava stalna vprašanja socialnega dela v domovih za stare, medtem ko poskuša Vida Kramžar Klemenčič analizirati pojav osebne religioznosti s stališča teorije E. Eriksona.

ČLANKI

Cveto Uršič, Janez Drobnič

Ekonomski in socialni položaj brezposelnih invalidov v Sloveniji: Značilnosti posameznih skupin invalidov glede na pravno odločbo o invalidnosti - Str. 5

V članku avtorja analizirata položaj posameznih skupin brezposelnih invalidov - delovnih invalidov, vojnih invalidov, kategoriziranih mladostnikov in invalidnih oseb, ki so pridobile status na osnovi zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb - na trgu dela. Ugotovitve, ki jih predstavita, sta povzela po raziskavi Ekonomski in socialni položaj brezposelnih invalidov v Sloveniji, ki sta jo skupaj s sodelavci opravila v letu 1995. Ugotavljata, da se posamezne skupine invalidov med seboj razlikujejo tako po doseženi stopnji izobrazbe, starosti in interesih po nadaljnem delu oziroma zaposlitvi. V celoti pa ima ta skupina iskalcev zaposlitve slabše osebne lastnosti kot neinvalidne brezposelne osebe. Ta razlog, poleg njega pa še neustrezni sistemski ukrepi, prispevajo k njihovi vse večji marginalizaciji.

Metod Tekavčič

Učinki kluba za iskanje zaposlitve - Str. 13

Primerjava skupine dolgotrajno brezposelnih oseb, vključenih v klub za iskanje zaposlitve (n = 19), s primerjalno skupino izbrano iz iste populacije dolgotrajno brezposelnih nevključenih oseb (n = 20) - izenačeno v strukturi po spolu, starosti, izobrazbi, zakonskem stanu, delovni dobi, trajanju brezposelnosti, vzroku brezposelnosti in oceni možnosti zaposlitve -, izvedena po tritedenskem sodelovanju v klubu, kaže, da se obe skupini statistično pomembno razlikujeta (hi-kvadrat preizkus) po tem, da je v obravnavani skupini več oseb, ki ocenjujejo, da se jim je po sodelovanju v klubu povečalo zaupanje vase in da je bil njihov nastop pred delodajalcem zelo dober ali dober. V obravnavani skupini je manj oseb, ki so pred vključitvijo v klub iskale zaposlitev po objavah, oglasih, neformalnih mrežah. Med skupinama ni statistično pomembnih razlik v navajanju psiholoških, socialnih in ekonomskih obremenitev brezposelnosti ter pripravljenostjo za izobraževanje in usposabljanje.

Blaž Mesec

Učinki kluba za iskanje zaposlitve: Komentar - Str. 24

V komentarju k raziskavi Metoda Tekavčiča je osvetljena problematika eksperimentalnega načrta ex post facto in ponudena interpretacija, delno podprta z izidi te raziskave, da so osebe, ki so se prostovoljno vključile v klub za iskanje zaposlitve, bolj dependentne in pripravljene iskati in sprejeti pomoč drugih ("šibki iskalci"), osebe, ki se niso vključile, pa manj dependentne in tudi manj pripravljene sprejeti pomoč drugih ("močni iskalci"). Kaže pa, da imajo prvi, ki si priznajo svojo nemoč in poiščejo pomoč, več možnosti, da dobijo zaposlitev kot drugi.

Irena Bizjak

Vzajemno starševstvo po razvezi zakonske zveze ali razpadu izvenzakonske skupnosti - Str. 29

V članku so prikazane možnosti sklepanja vzajemne starševske skrbi za otroka po razvezi zakonske zveze in razpadu izvenzakonske skupnosti skoz prakso in zakonodajo. Mnoga sodišča pri sporazumnih razvezah zakonske zveze ne upoštevajo dogovorov staršev o skupni skrbi za otroka po razvezi zakonske zveze in se sklicujejo na Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki te možnosti ne omenja. Vse več držav spreminja sodno prakso in zakonodajo tako, da se v primerih, ko okoliščine to dopuščajo, ob razvezi zakonske zveze otroci dodelijo v varstvo in vzgojo obema staršema. Zaupanje otroka enemu staršu postaja vse bolj izjema v primerih, ko skupna skrb ni v korist otroka. Avtorica je želela prispevati k ustvarjanju boljših možnosti socialnega dela z družino, ko nobeden od staršev ne more odstopiti od skrbi za otroka. Gre za prizadevanja in prijem socialnega dela, ki spodbuja kvaliteto dela, ne izloča nikogar in išče možnosti, kako bi lahko starša skupaj skrbela za otroka.

Franc Udovič

Mediacija v primerjavi s sorodnimi pristopi - Str. 41

Hiter razmah mediacije po svetu kaže, da je ta pristop k razreševanju medosebnih konfliktov zelo učinkovit in očitno zapolnjuje vrzel, ki smo jo strokovni delavci v praksi ves čas čutili. Mediacijski proces s svojo časovno-logično stopenjsko strukturo in jasno usmerjenostjo v pošteno, samoodgovorno in kooperativno razreševanje konflikta daje priložnost, da partnerji v konfliktu pri uveljav-ljanju svojih interesov ohranijo dostojanstvo in samospoštovanje. Interdisciplinarnost mediativnega pristopa (socialne vede, psihologija, pravo in ekonomija) pa omogoča celostno in dinamično obravnavo konflikta. Na ta način so doseženi sporazumni dogovori med partnerji v konfliktu, ki so prilagojeni realnim okoliščinam, zadovoljujejo vse udeležence v konfliktu in tako pridobijo trajno veljavo. Tak način razreševanja konfliktov se nam zdi še posebej pomemben na področju družinskih odnosov, kjer je pomemben nadaljnji odnos med partnerji v konfliktu (starši), saj gre največkrat za občutljiva vprašanja zaščite otrokovih pravic in koristi. Te pa so lahko optimalno zaščitene, če starša tudi po ločitvi sodelujeta in vzajemno skrbita za otroke (vzajemno starševstvo). Da lahko tako starševstvo poteka kar se da nemoteno, so potrebni številni in natančni dogovori med staršema in njuna pripravljenost, da jih sproti prilagajata spremenjenim okoliščinam. Vse to pa lahko starša pridobita v mediacijskem procesu.

ESEJA

Stanija Ivanjšič

Nekatera odprta vprašanja in dileme socialnega dela v domu za stare ljudi - Str. 49

V času, ko se naša družba nepovratno stara, je institucionalno varstvo nuja oziroma potreba, ki jo narekuje sodoben način življenja. Institucionalno varstvo je najbolj razširjena oblika organiziranega varstva starih ljudi pri nas. Kljub velikemu prizadevanju, da se življenje v domovih za stare obogati z kulturnim in družabnim življenjem, ostaja del duhovnih, psiholoških in emocionalnih potreb starega človeka, ki jih lahko zadovoljijo le njihovi bližnji in sorodniki. V prispevku so navedena odprta vprašanja, s katerimi se socialni delavec srečuje pri svojem delu v odnosu do starega človeka in njegovih sorodnikov, v odnosu do strokovnega tima, do institucije, v kateri je zaposlen, in v odnosu do zunanjih institucij in posameznikov, s katerimi sodeluje. Rdeča nit je v vprašanju, kako ohraniti osebno integriteto starega človeka in ublažiti njegovo institucionalizacijo, kako uspešno opravljati vlogo institucije in vlogo svetovalca pomočnika. Odprta vprašanja in dileme, s katerimi se srečujemo pri opravljanju dela, je mogoče reševati z metodo supervizije v socialnem delu. Supervizija kot metoda ponuja nova spoznanja in odpira nova vprašanja, ki so vsebinske, metodološke ali etične narave. Omogoča strokovno rast svetovalca pomočnika, utrjuje njegovo samozavest, avtonomnost in suverenost pri odločanju, kar je zelo pomembno za uspešno opravljanje dela in zadovoljstvo ob njem.

Vida Kramžar Klemenčič

Individualna religioznost v povezavi s konceptom psihosocialnega razvoja - Str. 53

Področje individualne religioznosti, ki ga je utemeljil W. James na začetku stoletja, je zelo široko in razvejano. Iz njega izhaja več teoretičnih sklopov in eden izmed njih je preučevanje osebne religioznosti v povezavi z osebnostnim razvojem. Začetnik na tem področju je bil G. Allport. Eden njegovih najbolj zanimivih naslednikov je po avtoričinem mnenju E. Erikson, ki je, izhajajoč iz najbolj splošnih antropoloških predpostavk, zgradil zanimivo in znano teorijo osebnostnega razvoja in jo, kar je pri nas manj znano, povezal s pojavom ritualizacije. Ritualizacija ni sinonim za religiozno, temveč njegov pogoj. V procesu individualne ritualizacije se lahko razvijejo vsi elementi religioznega rituala ali doživljanja, kot so numinoznost, dramatičnost, privrženost... Tako preučevanje daje osnovo za preučevanje različnosti in univerzalnosti religioznih ravnanj.

RECENZIJA

Andreja Kavar Vidmar

Jane Franklin (ur.) (1998), The Politics of Risk Society [Politika rizične družbe] - Str. 59

PISMO

Metoda Bole

Kvaliteta življenja in delo z družinami, ki imajo odrasle osebe z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju - Str. 61

POVZETKI

Slovenski - Str. 63

Angleški - Str. 66