ČLANKI

Metka Kuhar

Podaljšano sobivanje staršev in mladih odraslih v Sloveniji: Razsežnosti, dejavniki in implikacije - Str. 365Ključne besede: mladi odrasli, starši, odseljevanje

Prispevek predstavlja in analizira podaljšano sobivanje staršev in otrok (mladih odraslih) v Sloveniji, državi, ki je glede tega med vodilnimi v Evropi. Na osnovi obstoječih sekundarnih virov in analize podatkovne baze European Social Survey 2006 so predstavljeni in analizirani: razsežnosti podaljševanja bivanja s starši v mednarodni primerjavi; povezanost tega fenomena z drugimi statusnimi prehodi; dejavniki, ki pripomorejo k podaljšanemu sobivanju. Članek z nekaterimi parcialnimi analizami pripomore k bolj poglobljenemu in sistematičnemu razumevanju podaljšanega sobivanja, hkrati pa opozarja na potencialno relevantne, toda empirično še nepreverjene vidike tempiranja odseljevanja in poziva k celovitejši, večdimenzionalni analizi.

Ksenija Domiter Protner

Težavnost opredelitev različnih oblik zlorabe otrok v družini - Str. 379Ključne besede: otroci, nasilje, družina, oblike zlorabe, vidiki zlorabe

Članek prikazuje različne vidike in oblike zlorab otrok v družinskem okolju ter problematiko opredeljevanja zlorabe otrok v družini. Avtorica ugotavlja, da so v zvezi z opredeljevanjem zlorabe otrok v družini in opredeljevanjem posameznih oblik te zlorabe izoblikovane številne definicije. Zloraba otrok v družini in nasilje v družini pa sta zelo kompleksna fenomena s različnimi specifičnostmi. To je nujno upoštevati pri opredeljevanju različnih oblik zlorabe otrok v družini. Te se med seboj pogosto prepletajo. Avtorica kot izhodišče pri opredeljevanju zlorabe otrok v družini poudarja predvsem upoštevanje tega, kar se dogaja z otrokom, in zavedanje, da je zloraba otrok v družini družbeni in ne samo individualni problem.

Barbara Novak

Bolečina zaradi zavrženosti: Afektivna dinamika nezvestobe in relacijska družinska paradigma - Str. 389Ključne besede: afera, strah, sram, relacijska družinska terapija, afekt

Namen članka je predstaviti afektivno ozadje zakonske nezvestobe v kontekstu relacijske družinske terapije. Rezultati raziskave, izvedene z vidika terapevtskega procesa zakonskega para, prikazujejo ovrednotenje pomena afektov in afektivnih psihičnih konstruktov, ki zakonca varujejo pred njuno najglobljo bolečino iz otroštva. Glede na domnevo, da gre pri aferi za nezavedno odigravanje zanikanih čutenj in bolečine, je bilo treba preverili, kaj se je med terapijo dogajalo z občutkoma strahu in sramu ter ali so afere namišljeni stik z materjo iz zgodnjega otroštva, ki se v zdajšnjem odnosu ponovi v obliki afektivnega hrepenenja po bližini z žensko. Transkripte pogovorov zakoncev s terapij smo analizirali s pomočjo modificirane različice instrumenta SPAFF, ki kodira specifična čustva v različnih odnosih. Ugotovitve so pokazale, da je bil vznik žalosti ključni preobrat v terapiji, saj je sprostil odnose in odprl pot občutkoma strahu in sramu ter ranljivosti zakoncev. Prav razkrivanje zakoncev o njunih bolečinah in strahovih gradi odnos na varnejših temeljih za življenje brez afer.

Gašper Krstulović

Družbena konstrukcija starševstva in skrb za otroke z ovirami - Str. 405Ključne besede: konstrukcija oviranosti, otroci z oviro, invalidi, družbena pluralnost, hendikep

Članek temelji na pripovedih staršev, vključenih v dolgotrajno intenzivno skrb za svoje otroke, ki imajo različne ovire. Analiziramo njihove pripovedi in v njihovem zaznavanju ugotavljamo bistvena odstopanja od družbeno konstruirane podobe »normalnega« starševstva. Družbena konstrukcija namreč ne predvideva otrok z ovirami. Temu primeren je tudi odziv okolja, saj te starše zaradi njihove nevidnosti izključuje na več ravneh. Na simbolni ravni so starši izključeni iz idealizirane podobe starševstva in »lepih« otrok, na konkretni pa iz šol in vrtcev, pa tudi z medicinskih obravnav svojih otrok. Večina staršev ugotavlja tudi, da je skrb za otroka z oviro korenito spremenila njihov pogled na starševstvo. Zdaj živijo popolnoma drugače, kot so si družinsko življenje predstavljali prej. Pogosto skrb za otroka z ovirami pomeni tudi odpoved delovnega razmerja vsaj enega izmed staršev; ta ostane doma. Tako se celotni družini občutno zmanjša socialna mreža, čeprav je staršem hkrati največja pomoč pri skrbi za otroka. Razmislimo tudi o nekaterih potrebnih ukrepih in programih, ki v Sloveniji ne obstajajo ali pa se ne izvajajo v dovolj velikem obsegu.

POROČILO

Sandra Zemljak

Vloga koordinatorja v lokalni mreži programov socialnega varstva v Prekmurju - Str. 415

Tomo Kadilnik

Delovna terapija v terapevtski skupnosti Spring Lake Ranch - Str. 419

POROČILO S POTI

Bogdan Lešnik

Konferenca "Breaking the mould: Humanitarian aid and empowering local communities" (Razbijanje kalupa: Humanitarna pomoč in krepitev lokalnih skupnosti - Str. 425

KNJIŽNA RECENZIJA

Metka Kuhar

Darja Zaviršek (2012), Od krvi do skrbi: Socialno starševstvo v globalnem svetu - Str. 427

Ana M. Sobočan

Kim Strom-Gottfried (2007), Straight talk about professional ethics - Str. 429

Klavdija Kustec

Elsabeth Jensen, Helle Jensen (2011), Dialog s starši - Str. 431

Povzetki v slovenščini - Str. 435

Povzetki v angleščini - Str. 437

UVOD V TEMATSKO ŠTEVILKO

Amra Šabić, Vera Grebenc

Izobraževanje za dobro promocijo duševnega zdravja - Str. 289

ČLANKI

Amra Šabić

Koncept promocije duševnega zdravja kot izhodišče preventivnih akcij na področju zasvojenosti - Str. 293Ključne besede: preventiva, mediji, preprečevanje in zmanjševanje škode, prohibicija, izobraževanje strokovnjakov

Koncept promocije zdravja v zadnjem času postaja vse bolj viden v slovenskem političnem in družbenem življenju. Z različnimi promocijskimi in preventivnimi dejavnostmi zdrav življenjski slog utrjuje podobo zdravja in s tem zdravega telesa, ki se v slovenskem prostoru predstavlja kot cilj življenja in ne vir življenja, kot ga opredeljuje prvotni koncept. Zato avtorica želi pokazati na bistvene dileme, ki se porajajo na področju njegovega uveljavljanja. Opozori na dileme, ki izhajajo iz neenotnega poimenovanja in konceptualne interpretacije, saj je zaznati predvsem dualizem političnega in zdravstvenega diskurza. Problematizira tesno povezanost med promocijo zdravja in preventivo ter pojasni argumentacijo za njegovo aplikacijo na področju zasvojenosti in prevlado zdravstvenega diskurza. Ta poudarja abstinenco kot temeljni cilj zdravja. Opozori na pomanjkljivo argumentacijo, ki nastaja na podlagi bodisi zastarelosti empiričnih podatkov bodisi podajanja pomanjkljivih informacij. To argumentacijo tu dodatno podkrepi senzacionalistično in pomanjkljivo medijsko poročanje, ki utrjuje stigmatizirajočo podobo uživalca drog. Avtorica povedanemu kot protiutež predstavi socialni diskurz, ki prek koncepta preprečevanja in zmanjševanja škode pridobiva pomen, ter opozori na socialne posledice, ki izhajajo iz prej navedene argumentacije. Omeni prohibistični model, ki je v večini evropskih držav dobro uveljavljen. Na koncu poudari potrebo po izobraževanju strokovnjakov, ki delujejo na področju promocijskih in preventivnih dejavnosti. Piše tudi o smernicah za dobro izobraževanje strokovnjakov, razvitih v okviru mednarodnega projekta PROMISE.

Vera Grebenc

Uporabnost evropskih smernic PROMISE za izobraževanje v socialnem delu - Str. 301Ključne besede: promocija zdravja, duševno zdravje, etika, socialno delo v skupnosti, vključevanje uporabnikov

V članku je razložen pomen in proces nastajanja smernic usposabljanja za področje duševnega zdravja. Desetih meril kakovosti, ki naj bi jih upoštevali ustvarjalci promocije duševnega zdravja pri načrtovanju usposabljanj, je komentiranih in ocenjenih z vidika konceptov in načel ter etike socialnega dela. Hkrati so izpostavljene dileme koncepta promocije zdravja, ki bodisi kot ideja bodisi kot politična strategija po navadi lastna etična in moralna načela jemlje kot samoumevna. Kar je problem tudi na ravni prakse, delavci na področju javnega zdravja se o moralnih in etičnih vprašanjih uporabe metod in aktivnosti na področju promocije ne sprašujejo. Vsi, ki imajo vlogo na področju promocije zdravja, bi zato morali prepoznati nujnost artikuliranja lastnih praks in pomen teh praks tako na ravni človekovih pravic kot na ravni vsakdanjega življenja. Socialno delo se tradicionalno postavlja na stran prizadevanj za socialno pravičnost. Prizadevanje za enak in pravičen dostop do vseh dejavnikov dobrega duševnega zdravja je v samem bistvu socialnega dela, zato promocije zdravja ne moremo razumeti le kot spreminjanje stališč in ravnanj, ampak predvsem kot spreminjanje socialnih in življenjskih okoliščin. V socialnem delu smo razvili vrsto strategij in metod, s katerimi lahko prepoznamo možne načine in vire za krepitev moči posameznikov in skupnosti kakor tudi ustvarjanja pogojev, ki so nujni za uresničevanje pravice do zdravja. S sodelovanjem v promociji duševnega zdravja socialni delavci in delavke dobimo priložnost, da se odmaknemo od svoje nadzorovalne vloge in postanemo pospeševalci dobrega duševnega zdravja in dobrega počutja. Ta cilj pa zahteva natančen pregled naših profesionalnih pozicij v spreminjajoči se družbi. Zbirko PROMISE-ovih meril kakovosti za usposabljanje socialnih delavcev in delavk lahko razumemo tudi kot zbirko etičnih načel, ki bi morala biti vključena v vse korake vsakdanjih praks socialnega dela, in z njimi bi se morali spoznati na vseh stopnjah izobraževanja za socialno delo. 

Ksenija da Silva, Gaja Zager Kocjan

Smernice za izobraževanje strokovnjakov na področju preventive depresivnosti in samomorilnosti ter model izobraževalnega programa - Str. 317Ključne besede: promocija duševnega zdravja, izobraževanje strokovnjakov, celostna obravnava

Depresivnost in samomorilnost (DS) sta po navadi obravnavani z zdravstvenega vidika, tj. z vidika optimalnih metod za zdravljenje samomorilnega ali depresivnega bolnika. Te so največkrat povezane s farmakološkim zdravljenjem depresije. Implementacija Zelene knjige za izboljšanje duševnega zdravja prebivalstva (2005) ter razvoj Evropskega pakta za duševno zdravje (2008) postavljata v ospredje strateški pomen promocije duševnega zdravja (PDZ) in zmanjševanja obolelosti kot ključnih temeljev vseevropske politike duševnega zdravja. PROMISE je mednarodni projekt, katerega poglavitni cilj je razviti izčrpne smernice za izobraževanje in primere izobraževalnih programov za strokovnjake z različnih področij. Odgovornost Univerze na Primorskem kot sodelujoče članice je razvoj teh smernic na področju DS. V članku sta predstavljena dva dokumenta: (a) smernice za izobraževanje strokovnjakov iz preventive DS in (b) model izobraževalnega programa na področju preventive DS. Smernice so bile pripravljene na evropski ravni v sodelovanju s strokovnimi organi za zdravstvene in socialne storitve, univerzitetnimi mrežami, civilnimi organizacijami in samimi uporabniki storitev, da bi skupaj prepoznali potrebe strokovnih organizacij, ki ponujajo izobraževanja iz PDZ. Upoštevali smo politiko in zakonodajo različnih držav ter različne primere najboljših praks. Pri razvoju smernic smo se povezovali z nacionalnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju DS, ter razvijali učinkovite delovne odnose z lokalnimi organizacijami in uporabniki storitev s področja duševnega zdravja. Razvit izobraževalni program smo implementirali v praksi in izvedli evalvacijo.

Ksenija da Silva

Evalvacija PROMISE smernic izobraževanja strokovnjakov na področju preventive pred samomorilnostjo in depresijo - Str. 327Ključne besede: promocija duševnega zdravja, izobraževanje strokovnjakov, celostna obravnava, človekove pravice

Glavni cilj projekta PROMISE je izdelava sklopov smernic za usposabljanje strokovnjakov na področju promocije (spodbujanja) duševnega zdravja (PDZ), in sicer v zvezi: 1) s spodbujanjem zdravega življenja za uporabnike storitev v duševnem zdravstvu; 2) s preprečevanjem zlorabe drog in alkohola; ter 3) s preprečevanjem samomorov in depresije (SD). Poleg vključevanja politike in zakonodaje na področju PDZ evropskih držav je dodana vrednost projekta v sodelovanju s strokovnjaki na področju zdravstva ter socialnih storitev, osmimi evropskimi univerzitetnimi mrežami, državnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju preprečevanja SD, ter z razvojem učinkovitih delovnih odnosov z lokalnimi uporabniki storitev v duševnem zdravstvu in njihovimi predstavniškimi organizacijami. Vsi akterji so skupaj prepoznali potrebe strokovnih organizacij, ki zagotavljajo usposabljanje na področju PDZ. V članku so obravnavane teme, povezane s konceptom preprečevanja DS, ki so jih udeleženi akterji največkrat poudarili.

Albert B. Odro, Lawrence K. Dadzie, Daniela Collins, Roland Lodoiska, Peter Ryan

Zdravstvena nega in promocija duševnega zdravja: Študija primera v Združenem kraljestvu - Str. 337Ključne besede: promocija duševnega zdravja, skladnost, projekt PROMISE, vključevanje, moduli, kurikul.

Članek v evropski kontekst umešča raziskovalno delo, ki ga je Univerza Middlesex v Londonu opravila za potrebe evropskega projekta PROMISE. Avtorji so kritično pregledali pred kratkim uvedeni kurikul zdravstvene nege na področju duševnega zdravja in pri tem uporabili deset meril za promocijo duševnega zdravja v okviru splošnih smernic za strokovnjake, razvitih v projektu PROMISE, da bi spodbudili razvoj promocije duševnega zdravja v izobraževalnih programih. Vsakega od štirinajstih modulov programa zdravstvene nege v novem kurikulu je pregledal evalvacijski tim z Univerze Middlesex in presodil, koliko so PROMISE-ova merila duševnega zdravja zastopana oziroma niso zastopana v teh modulih. Ugotovili so, da polovica modulov vsebuje reference na načela promocije duševnega zdravja, čeprav temeljne spretnosti, ki so potrebne pri uveljavljanju promocije duševnega zdravja, niso bile v celoti izpeljane. Denimo, le malo referenc obravnava zagovorništvo. Zato je mogoče ugotoviti, da v Združenem kraljestvu promocija duševnega zdravja še ne velja za ključni sestavni del spretnosti v strokovni vlogi zdravstvene nege na področju duševnega zdravja.

POROČILO

Marie Moineville, Emmanuelle Jouet, Tim Greacen

Ukrep za destigmatizacijo oseb s težavami z duševnim zdravjem med zaposlitvnenimi svetovalci in svetovalkami - Str. 347

Richard Plette

Vloga madžarskega Inštituta za varnost in zdravje pri delu v projektu PROMISE - Str. 353

POVZETKI

Povzetki v slovenščini - Str. 359

Povzetki v angleščini - Str. 362

UVOD V TEMATSKO ŠTEVILKO

Metka Kuhar, Barbara Kobal Tomc

Ravzoj družinskih centrov v Sloveniji - Str. 217

ČLANKI

Polona Dremelj

Viri pomoči in opore družinam v okoliščinah pozne moderne - Str. 223Ključne besede: družina, socialna opora, omrežje socialne opore, formalna opora

Predstavljeni so ključni viri pomoči in opore družini in posameznikom v njej v Sloveniji. Ugotovitve temeljijo na dveh empiričnih raziskavah, in sicer na anketi o porabi časa (Statistični urad Republike Slovenije, 2000) in na omrežjih socialne opore prebivalcev Slovenije (2002). Ugotovljeno je, da so družinski člani eden najpomembnejših virov pomoči družini in da zagotavljanje opore temelji na odgovornostih, ki so opredeljene glede na spolno delitev dela v družini. V zvezi s prvo ugotovitvijo se poraja vprašanje pomanjkanja virov socialne opore nekaterih družin oziroma posameznikov v njih, ki imajo na voljo malo družinskih članov, na katere se lahko obrnejo po pomoč in oporo. Glede druge ugotovitve pa je možno reči, da so ženske zaradi svoje vloge v družini večkratno obremenjene, saj opravljajo večino dela v okviru gospodinjstva in družine ter zagotavljajo oporo odraslim članom družine. V skladu s tem avtorica ponuja nekatere rešitve v okviru ponudbe družinskih centrov, ki lahko delujejo po eni strani kot prostor širjenja socialnega omrežja družine in po drugi strani kot pomemben vir formalne pomoči družinam.

Tatjana Rakar, Ružica Boškić, Metka Kuhar

Družinski centri v različnih sistemih blaginje - Str. 233Ključne besede: družinska politika, defamiliarizacija, storitve za družine

Družinski centri kot oblika programov pomoči družini sodijo med pomembne ukrepe države blaginje pri spodbujanju družini prijaznega okolja za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter uresničevanju politike enakih možnosti. Obstoječi blaginjski sistemi, to so konservativno-korporativistični, socialno-demokratski, liberalni, katoliški in nekdanji državno-socialistični, temeljijo na različnih hierarhijah sfer (trg, država, civilna družba in skupnost), iz katerih posamezniki pridobivamo sredstva za zagotavljanje socialne varnosti in blaginje. Razlike v hierarhiji sfer vplivajo na različno stopnjo dekomodifikacije in defamiliarizacije v družbi. Zato se tudi značilnosti, razvoj in vloga družinskih centrov med sistemi blaginje razlikujejo. V članku na podlagi primerjalne analize osnovnih značilnosti družinskih centrov v izbranih državah pokažemo, da sistem blaginje in torej stopnja defamiliarizacije vplivata na prevladujočo smer razvoja družinskih centrov in na njihovo vlogo v posamezni državi.

Barbara Kobal Tomc, Tamara Narat, Vid Žiberna

Družinski centri v Sloveniji: Analiza delovanja in predlog koncepta enotnega modela evalviranja - Str. 247Ključne besede: dejavnost družinskih centrov, kakovost življenja družin z otroki, sistemsko spremljanje programov

Prispevek opisuje in analizira delovanje družinskih centrov v Sloveniji, ki jih je v letih 2010–2012 sofinanciralo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, in sproža razpravo o konceptu družinskih centrov v Sloveniji ob upoštevanju praks in konceptov družinskih centrov v tujini. Analiza zajema različne vidike takšnih programov, od regijske razpršenosti, strukture financiranja, uporabljenih metod dela do analize ciljne populacije. Pri tem je posebna pozornost namenjena temu, kako so se organizacije, ki izvajajo programe družinskih centrov, prilagodile obstoječi razpisni definiciji družinskih centrov (opisani so tako pozitivni vidiki kot problemi oz. težave, s katerimi se izvajalci programov pri svojem delu srečujejo, npr. pomanjkanje primernih prostorov, nezadostna finančna sredstva). V članku je po vzoru enotnega modela evalviranja socialnovarstvenih programov na podlagi analize ter aktualnega razpisa pristojnega ministrstva podan predlog modela evalviranja programov družinskih centrov v taki obliki, kot delujejo danes, in v obliki, ki jo bodo ti centri morda dobili v prihodnosti na podlagi dobrih praks iz nekaterih evropskih držav. Le s sistemskim spremljanjem lahko namreč podamo oceno o učinkih programov oz. prispevku družinskih centrov h kakovostnejšemu življenju družin z otroki.

Ružica Boškić, Tatjana Rakar, Metka Kuhar, Mateja Nagode

Potrebe sodobnih družin in državni vidik družinskih centrov v Sloveniji - Str. 259Ključne besede: podporne storitve za družine, definicija družinskih centrov, druženje

V članku smo starševsko percepcijo potreb družin z mlajšimi otroki povezali s ponudbo družinskih centrov kot podpornih institucij za pomoč družinam pri zadovoljevanju potreb. Ponudba družinskih centrov je opredeljena z vidika države in se kaže v razpisnih pogojih za sofinanciranje teh institucij. Potrebe družin so bile analizirane v okviru dveh raziskav, raziskave o potrebah družin po različnih oblikah storitev (2010) in raziskave o potrebah staršev s predadolescentnimi otroki v Sloveniji (2010). Analiza kaže na precejšnjo ujemanje med državno konceptualizacijo družinskih centrov in potrebami družin. Še posebej je to pomembno za najpomembnejši potrebi družin – potrebi po druženju, povezovanju in potrebi po občasnem varstvu otrok. Nekatere dejavnosti družinskih centrov pa bi bilo smotrno v prihodnosti okrepiti, še zlasti na področju informiranja. Poleg tega predlagamo, da se konceptualizacija družinskih centrov osredotoči na potrebe družin (ne hkrati tudi na pare, ki še nimajo otrok) ter da se nekatere zahtevane vsebine natančneje definirajo.

Tamara Narat, Metka Kuhar, Nadja Kovač

Razvoj družinskih centrov v Sloveniji: Občinski vidik - Str. 271Ključne besede: dejavnost družinskih centrov, kakovost življenja družin z otroki, lokalna skupnost

Prispevek predstavi percepcijo občin glede lastne vloge in pomena pri zagotavljanju kakovosti življenja družin z otroki, njihovo poznavanje delovanja družinskih centrov po obstoječi definiciji, ki jo je določilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ter odnos do teh v primeru poznavanja. Največji del prispevka pa je namenjen analizi odnosa občin do ustanovitve družinskih centrov po vzoru prevladujočih konceptov iz drugih držav – pri vseh je poudarek na prostoru druženja in povezovanja, tesno vpetem v lokalno skupnost. Pri tem avtorice posebej preučijo potrebe in interese občin ter njihovo vlogo pri morebitni implementaciji družinskega centra. Prispevek temelji na analizi reprezentativnega vzorca predstavnikov 141 občin in desetih polstrukturiranih intervjujev z izbranimi občinami. Rezultati kažejo na naklonjenost občin ideji družinskega centra, predstavniki občin vidijo v taki instituciji možnost za povezovanje in nadgradnjo obstoječe ponudbe. Kar zadeva implementacijo, se je večina analiziranih občin v sodelovanju z državo pripravljena aktivno angažirati na različne načine.

Povzetki v slovenščini - Str. 283

Povzetki v angleščini - Str. 286

UVOD V TEMATSKO ŠTEVILKO

Mojca Urek

Zdravje med neenakostmi, socialnim delom in participacijo - Str. 1

ČLANKI

Mirjana Ule

Družbeni vidiki zdravja in medicine - Str. 5Ključne besede: medicinski pogled, javno zdravje, medikalizacija družbe, oblagovljenje zdravja

Prepričanja o zdravju in bolezni so del širšega razumevanja sveta, v katerem živimo. So del znanja o boleznih, telesnih znakih, socialni vlogi bolnika. Smo ne le zdravi ali bolni, temveč se tudi počutimo zdrave ali bolne. V članku je kot nasprotje prevladujočemu medicinskemu pogledu na zdravje in bolezen predstavljen socialni model zdravja in bolezni, ki ni osrediščen samo na fizične simptome bolezni, ampak na samooceno zdravja in počutja. Predstavljeni so podatki javnega mnenja o samoocenah zdravja in posledice družbenih neenakosti na zdravje in dobro počutje ljudi.

Irena Eržen

Socialno delo v zdravstveni dejavnosti - Standardi in normativi - Str. 15Ključne besede: socialne storitve v zdravstvu, multidisciplinarna obravnava, zakonska ureditev, enaka dostopnost

Socialne delavke in delavci v zdravstveni dejavnosti zagotavljajo podporo in pomagajo pacientom in njihovim bližnjim pri reševanju različnih socialnih stisk v času zdravstvene obravnave. S svojim specifičnim znanjem in spretnostmi dopolnjujejo zdravstveno obravnavo pacienta. Pri reševanju socialnih težav je treba izhajati iz potreb in želja pacientov, postopke je treba nenehno prilagajati spremembam njihovega zdravstvenega stanja ali drugim okoliščinam. Poklic socialnih delavk v zdravstveni dejavnosti je specifičen, zahteva veliko fleksibilnosti in potrpežljivosti, tako s profesionalnega vidika kot z vidika timskega dela. Področje socialnega dela v zdravstveni dejavnosti nima oblikovanih standardov in normativov. Šele nacionalni pravni okvir socialnega dela v zdravstveni dejavnosti bo pacientom omogočal enako multidisciplinarno obravnavo in enako dostopnost ter največjo možno kakovost storitev, zaposlenim pa ustrezno mero avtonomnosti in varnosti, predvsem ob delovni preobremenjenosti.

Zalka Drglin

Izmera poklica: od vodništva k sopotništvu - Babica kot skrbstveni poklic in potrebe ženske, ki postaja mati - Str. 27Ključne besede: materinstvo, babištvo, nosečnost, porod, dojenček, paradigme o rojstvu

Medikalizacija materinstva na samem začetku – v nosečnosti, pri porodu, hranjenju dojenčka, dojenju, negi dojenčka – je značilna za drugo polovico 20. stoletja. Kako se iz nje izvijamo, kje so pasti in katere so obetavne poti za povečanje moči mater/žensk? Z analizo izbranega pričevanja o doživljanju poroda in porodne pomoči zdravstvenih strokovnjakov je prikazana problematika zapletenih in v nekaterih primerih težavnih razmerij med zdravstvenimi strokovnjaki in porodnicami. Babičevanje je povezano s poglobljenim razumevanjem nosečnosti in porodnega procesa kot prepletov narave in kulture in s prepoznavanjem potreb ženske in otroka. Z izmero poklica, s pregledom profesionalizacije podpore, nege in sočutja in s premislekom o formalizaciji zunanje in »notranje« podobe babice se usmerjamo h ključnima nalogama: koncipirati babištvo kot sodobni skrbstveni poklic in udejanjati ga v praksi skrbi za ženske in dojenčke.

Darja Zaviršek

Reproduktivna medicina in socialno delo - Med moderno tehnologijo in etičnimi dilemami - Str. 39Ključne besede: medicinska reproduktivna tehnologija, darovanje spolnih celic, pravica vedeti, psihosocialno svetovanje, slovenski starši

Reproduktivna medicina ima tudi v Sloveniji vse več uporabnic in uporabnikov, njen diskurz pa je omejen na medicinsko paradigmo, čeprav obstajajo potrebe ljudi po socialnih delavkah, ki bi ponujale psihosocialno svetovanje ljudem med reproduktivnimi izbirami in v času, ko potekajo medicinski reproduktivni postopki. Članek obsega globalni pregled področja reproduktivne medicine, s poudarkom na darovanju celice tretje osebe. Sproža vprašanja etičnih dilem na tem področju, med drugim tudi vprašanje globalnih neenakosti. Sem sodita tudi vprašanje otrokove pravice vedeti in etično vprašanje dolžnosti staršev, da otroka seznanijo z genetsko zgodovino. Kot etnografski material so uporabljeni slovenski spletni forumi ljudi, ki uporabljajo reproduktivno medicino.

Zlata Ličer

Spolno zdravje, reproduktivno zdravje in varno materinstvo - Str. 55Ključne besede: načrtovano starševstvo, spolno zdravje, neželena nosečnost, svobodno odločanje o rojstvu otrok

Članek opiše psihosocialno svetovalno delo na področju temeljne človekove pravice do načrtovanja družine, umetne prekinitve nosečnosti in v postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo ter širše zajema področje varovanja reproduktivnega zdravja žensk v obdobju nosečnosti in po porodu ter zavezanost socialnega dela kot stroke k delovanju na načelih enakosti, socialne pravičnosti in solidarnosti. Namen članka je predstaviti pomen sodelovanja med strokami pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok in do vsestranske podpore ženski in njenim družinskim članom v obdobju nosečnosti in poroda.

Maja Šimaga Saje

Diskurzivna analiza ženskih izkušenj menopavze - Str. 65Ključne besede: menopavza, ženske, analiza diskurza

Članek obravnava diskurzivno konstrukcijo ženskih izkušenj menopavze v Sloveniji. Analiza diskurza je bila izvedena z metodo polstrukturiranih intervjujev s šestimi intervjuvankami, ki so pri sebi ugotovile znake, po katerih so sklepale, da so v obdobju menopavze. Intervjuvanke so lastne izkušnje menopavze konceptualizirale v treh ključnih tematskih sklopih: a) pričakovana in dejanska izkušnja menopavze, b) prepoznavanje družbenih in kulturnih dejavnikov, ki vplivajo na izkušnjo menopavze, in c) iskanje informacij o menopavzi. Diskurzivna analiza ženskih izkušenj menopavze je pokazala, da se v zahodni družbi dominanten medicinski diskurz o menopavzi prepleta z upravljavskim diskurzom, diskurzom zanikanja izkušnje menopavze in feministično-emancipacijskim diskurzom. Preplet različnih diskurzov omogoča posameznici več različnih pozicij, s katerih lahko osmisli svojo lastno izkušnjo menopavze. Ta tako postane izkušnja menopavze bolj vpeta v družbeno okolje in tudi bolj pozitivna (ali pa vsaj nevtralna), kot je v prevladujočem medicinskem diskurzu.

Renata Šribar

Spoli v poljudnomedicinskem govoru in vrednostnem zaznamovanju bolezni in zdravstvenih težav - Str. 77Ključne besede: rak, mena, virilnost, seksualnost, videz, skrb

Članek obravnava konstrukcije spolov v poljudnomedicinskem govoru, kot se ta oblikuje v množičnih tiskanih in informacijskih spletnih medijih. Privede nas do temeljne ugotovitve, da je že sama bolezen ali zdravstvena težava na ravni sindroma ospoljena. Najbolj značilna in transparentna konstrukcija bolezni iz te perspektive je rak na prsih, običajno poimenovan rak na dojkah. Že samo poimenovanje kaže na izključevanje moških, čeprav je to v neskladju s statistično evidenco pojavnosti bolezni. Hkrati pa se tako kaže kulturni pomen ženskih prsi. S semiotično analizo in kritiko ideoloških komponent številnih primerov avtorica dokazuje, da so najbolj javno opazne tiste bolezni, ki se povezujejo z reprodukcijsko anatomijo in fiziologijo, pri tem pa se po logiki »naravne« asociativne vezi bolezen sokonstruira s seksualnimi aluzijami, ki so prav tako kot spol zavezane vladajočim diskriminacijskim opojmljenjem. Spolno pristransko in pogosto zaznamovano s seksualnostjo je tudi razumevanje bolečine in instance skrbi v medosebnih odnosih na področju bolezni in zdravstvenih težav.

Emmanuelle Jouet, Olivier Las Vergnas, Luigi Flora

Priznavanje izkustvenega znanja bolnikov in bolnic - pregled stanja - Str. 87Ključne besede: laično znanje, strokovnjak z izkušnjo, izobraževanje o zdravljenju, znanost in družba

Poleg gibanja za participacijo bolnikov in bolnic v zdravstvenem sistemu je bolnikovo vlogo v marsikaterem pogledu spremenilo tudi znanje, ki izhaja iz izkušnje z boleznijo. Pomen kronične bolezni je spodbudil tudi razvijanje izobraževanja bolnikov in bolnic o njihovi bolezni, da bi jih podprli pri spopadanju s simptomi in izboljšali kakovost njihovega življenja. Danes v odnos s strokovnjaki na področju zdravja vstopa več profilov pacientov in pacientk, ki menijo, da jim je bolezen dala izkustveno znanje, ki bi lahko koristilo zdravstvenemu sistemu in družbi. Delujejo z vrstniki (vrstniška podpora), v izobraževalnih okoljih (uporabniki, ki usposabljajo druge uporabnike, uporabniki-raziskovalci), v bolnišnicah (osebe, ki izobražujejo vrstniške podpornike). Številne organizacije, ki jih vodijo bolniki in bolnice ter njihovi bližnji, vzpostavljajo nove odnose do ustvarjanja znanja, zlasti na področju tistih sindromov, ki so z akademskega vidika slabo raziskani. Takšno krepitev moči pacientov kot oseb, ki razvijajo znanje, lahko primerjamo z drugimi situacijami, v katerih so osebe, ki niso znanstveniki, vključeni v raziskovalne procese, denimo v civilno pobudo na področju epidemiologije ali v društvih ljubiteljev znanosti. Vse te situacije pravzaprav kršijo kategorizacijo na področju izobraževanja, saj ta določa, kdo se je sposoben ukvarjati z znanstvenimi vprašanji, hkrati pa ponujajo možnost, da jasno opredelimo “znanstveno znanje laikov”, ki je poglavitno vprašanje programov o “znanosti in državljanih”.

Jane Shears, Shula Ramon

Vrstniške podporne delavke in delavci - Kritična analiza britanske inovacije na področju duševnega zdravja - Str. 103Ključne besede: vrstniška podpora, medsebojna pomoč, samopomoč, vrstniško vodene skupine, usposabljanje za vrstniško podporo

Pri vrstniški podpori v službah duševnega zdravja je pomembna skupna osebna izkušnja duševne stiske uporabnika/uporabnice in njegovega podpornika/njene podpornice. Gre za inovativen, nov način dela, ki na podlagi empiričnih dokazov postaja del služb zdravstvenega in socialnega varstva v Združenem kraljestvu. Avtorici obravnavata začetke vrstniške podpore v službah duševnega zdravja in na podlagi primerov pokažeta, kako se je začela razlikovati od splošnih služb zdravstvenega varstva. Opišeta načine in izvajanje vrstniške podpore ter pokažeta različne situacijske kontekste, v katerih poteka ta dejavnost. Poseben poudarek je na potrebi po usposabljanju vrstniških podpornikov in podpornic. Avtorici raziščeta obstoječe, a nezadostne podatke o intervencijah in ekonomičnosti. Članek sklene razprava o odprtih vprašanjih, ki jih sproža koncept vrstniške podpore.

Petra Videmšek

Uporabniško raziskovanje kot produkcija znanja - Str. 115Ključne besede: izkustveno znanje, moč, socialna vključenost, duševno zdravje

Raziskovanje je bilo še pred kratkim rezervirano za strokovnjake, a ne za tiste, ki imajo znanje na podlagi osebnih izkušenj (na področju duševnega zdravja, hendikepirani ljudje, osebe iz etničnih manjšin ipd.), temveč predvsem za akademike, ki poznajo metodologijo raziskovanja in metode dela. Članek temelji na pregledu literature in raziskav na področju vključevanja ljudi z osebnimi izkušnjami duševne stiske v raziskovanje v vlogi raziskovalcev. Pokaže, da se z vključevanjem uporabnikov v raziskovanje v vlogi raziskovalcev v stroki socialnega dela sproži pomembno vprašanje konstrukcije vednosti, ki je bila vrsto let »last« tistih, ki so imeli moč odločanja. Glas pomembnih drugih (strokovnih delavcev, svojcev) je v nasprotju z resnico uporabnikov veljal za verodostojnega, vednost pomembnih drugih pa je veljala za resnico o doživljanju uporabnikov. Na to kažejo številna tuja in domača dela, ki odkrivajo znanja in izkušnje uporabnikov. Na podlagi vključevanja ljudi z osebnimi izkušnjami težav z duševnim zdravjem v vlogi raziskovalcev se socialno delo odmakne od zgolj izvrševalca dolžnosti k širšemu družbenemu okvirju, ki zajema strukturne in družbene mehanizme vključenosti. Brez tega bi ravnanje socialnih delavk še danes temeljilo na nestvarnih predpostavkah, ki so oddaljene od stvarnosti uporabnikov.

Damijana Stržinar

Socialno delo z mladostniki v psihiatrični obravnavi - Str. 127Ključne besede: duševna motnja, duševna težava, bio-psiho-socialni model, celostna obravnava, delovni odnos, proces pomoči

Avtorica predstavi socialno delo z mladostniki in mladostnicami s psihičnimi motnjami in težavami v psihiatrični obravnavi na Enoti za adolescentno psihiatrijo Centra za mentalno zdravje Psihiatrične klinike v Ljubljani. Opisana je specifičnost procesa pomoči socialnega dela mladostnikom v psihiatrični obravnavi. Posebno pozornost nameni tudi vlogi socialne delavke v multidisciplinarnem timu. Pri opredelitvi procesa pomoči izhaja iz konceptov, ki jih integrira v svoje praktično delo: človek v okolju, ekosistemka perspektiva, bio-psiho-socialni model obravnave, celostna obravnava, delovni odnos, proces definicije problema, integrirana obravnava. Na študijskem primeru je viden praktičen proces pomoči. Adolescente že zaradi razvojnega obdobja, v katerem so še močno odvisni od svojega okolja, staršev, vrstnikov, šole, ne moremo obravnavati zgolj individualno. Socialna delavka pri delu z mladostniki mora povezati in mobilizirati vire pomoči vseh udeleženih v socialni mreži: pacienta, družino, vrstniško skupino, šolo.

Stanislava Ristić Kovačič

Bolnišnično socialno delo na Kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo - Str. 135Ključne besede: amiotrofična lateralna skleroza, medicinski vidiki socialnega dela, soustvarjanje, celostna obravnava

Bolnišnično socialno delo na področju zdravstva v Sloveniji nima niti formalnega priznanja niti ustreznih standardov in normativov. Dela in naloge, ki jih opravlja socialna delavka na Kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo, so vsebinsko veliko obširnejši, kot so dela in naloge socialne delavke v zdravstvu. Narava dela izhaja iz medicinskega vidika, kajti bolezen amiotrofična lateralna skleroza (ALS) zahteva, da je za vse poskrbljeno hitro, ekonomično in z najmanjšim naporom za bolnika in družino. V okviru izdelave magistrskega dela je bila opravljena raziskava vsebine dela socialne delavke v Skupini za obravnavo oseb z ALS, in sicer, koliko od vsebine sodi na področje dejavnosti socialnega dela in koliko na področje dejavnosti koordinatorja po zgledu iz tujine.

Lilijana Šprah

Funkcionalna remediacija oseb z motnjami razpoloženja - Str. 143Ključne besede: bipolarna motnja razpoloženja, depresivna motnja razpoloženja, kognitivna oškodovanost, kognitivna remediacija, psihoedukacija, ekološka validacija

Motnje razpoloženja so obsežen javnozdravstveni problem, saj so med najpogostejšimi diagnosticiranimi psihiatričnimi boleznimi. Praksa na področju zdravljenja motenj razpoloženja, med katere se uvrščata tudi depresivna in bipolarna motnja, je pokazala, da so terapije, ki so podprte zgolj s farmakološkim zdravljenjem, dolgoročno manj učinkovite v primerjavi s tistimi, ki vključujejo še kakšno od psihosocialnih intervencij. Zato postaja tudi na področju zdravljenja depresivne in bipolarne motnje razpoloženja vse bolj aktualna funkcionalna remediacija, ki se je že dobro uveljavila na področju shizofrenije. Funkcionalna remediacija oseb z motnjami razpoloženja vključuje poleg vzdrževalnega zdravljenja še psihoedukacijsko intervencijo in kognitivno remediacijo, tj. trening kognitivnih spretnosti. Njen cilj je krepitev moči oseb pri opravljanju vsakodnevnih dejavnosti, pri njihovem aktivnem vključevanju v družbo in izboljševanju poklicnega izida ter pri preprečevanje recidivov razpoloženjskih epizod. Program funkcionalne remediacije izvaja interdisciplinarna ekipa strokovnjakov različnih profilov: psihiatri, psihologi, socialne delavke in medicinske sestre. V prispevku so povzeti raziskovalni izsledki, osnovna teoretska izhodišča funkcionalne remediacije oseb z depresivno oz. bipolarno motnjo razpoloženja in nekateri aktualni izvedbeni vidiki.

POROČILO

Tanja Kotnik Grčar

Vloga socialne delavke pri zdravljenju s transplantacijo srca - Str. 153

Simona Muhič

Socialno delo na dispanzerju za pedopsihiatrijo v Zdravstvenem domu Maribor - Str. 159

Jolanda Stevanović

Socialno delo v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije - Soča - Str. 165

Brigita Žajdela

Skupnostna psihiatrična obravnava v Psihiatrični kliniki v Ljubljani - Str. 171

Anja Kaurič, Alenka Stolc Jež, Klavidja Širaj Mažgon

Evalvacija programa skupnostnega psihiatričnega zdravljenja v Psihiatrični bolnišnici Idrija - Str. 177

Nataša Urankar

Socialno delo pri obravnavi pediatričnih pacientov - Str. 181

Petra Videmšek, Nika Cigoj Kuzma

Teden dni zagovorništva na daljavo - Str. 185

ESEJ

Tanja Petelinek

Med mojo in tvojo resničnostjo - Str. 191

KNJIŽNA RECENZIJA

Jelka Zorn

Darja Zaviršek, Ana M. Sobočan (2012), Mavrične družine grejo v šolo: Perspektive otrok, staršev in učiteljic - Str. 199

DOKUMENT

Indeks: Socialno delo, letnik 50 (2011) - Str. 201

Povzetki v slovenščini - Str. 205

Povzetki v angleščini - Str. 211