ČLANKI

Blaž Mesec

Interakcijska teorija socialnega dela s posameznikom (po L. Shulmanu) - Str. 231Ključne besede: teorija socialnega dela, interakcijska teorija socialnega dela, veščine socialnega dela, veda o socialnem delu.

V članku je povzeta teorija socialnega dela s posameznikom po L. Shulmanu kot primer izkustvene teorije socialnega dela, nastale s proučevanjem praktičnega socialnega dela, v nasprotju s teorijami, ki so aplikacija psiholoških, psihoterapevtskih in socioloških teorij ali filozofskih nazorov. Obravnavana so vprašanja narave socialnodelavske teorije in njene predpostavke, večji del članka pa je opis veščin socialnega dela ("veščin pomoči") po posameznih fazah dela. Med njimi so: prepoznavanje posrednih komunikacij in odgovarjanje nanje, uglasitev, postavljanje delovne zahteve in sklepanje delovnega dogovora, dogovarjanje, razjasnjevanje, empatično razumevanje, izražanje čustev, prepoznavanje ovir in končevanje. Podana je kritična ocena te teorije. Teorija je protislovna, saj je po njej osnovna funkcija socialnega dela s posameznikom posredovanje med klientom in viri za boljše zadovoljevanje potreb obeh polov, dejansko socialno delo pa reducira na pogovorno delo s prvim klientom in spreminjanje njegovega odnosa do virov, ne da bi vključilo v proces mediacije tudi vire.

Liljana Rihter, Nino Rode, Barbara Kobal

Izhodišča za oblikovanje sistema evalvacije izvajanja socialnovarstvenih programov - Str. 257Ključne besede: tipologija programov, kriteriji evalvacije.

Naloga projekta "Oblikovanje sistema evalviranja izvajanja programov socialnega varstva" je izdelati sistem, ki bo omogočal evalviranje izvajanja programov socialnega varstva. Naloge v zvezi s tem projektom je ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, podelilo Inštitutu RS za socialno varstvo, ta pa je k sodelovanju pri projektu povabil še fakulteto za socialno delo. V članku so predstavljeni predlogi raziskovalne skupine o tipologiji programov, ki temelji na dveh dimenzijah: preprečevanje-popravljanje in trenutni-trajni, in drugič, predlogi splošnih kriterijev za evalvacijo teh programov: kvaliteta življenja, perspektiva moči, normalizacija, funkcionalne sposobnosti, terapevtski učinki. Predlagana tipologija programov in kriteriji evalviranja, ki jih je naročnik projekta že potrdil, so podlaga za pripravo načrta evalvacije. Raziskovalna skupina namerava v nadaljevanju te splošne kriterije preveriti še z izvajalci in uporabniki programov ter jih dopolniti s specifičnimi kriteriji.

Dragana Glišovič Meglič

Modeli supervizije: Vodenje in dinamika supervizijskih skupin na slovenskih centrih za socialno delo - Str. 265Ključne besede: center za socialno delo, skupinska dinamika, učenje.

Prispevek vsebuje poskus konceptualizacije različnih tipov supervizij na petih centrih za socialno delo v Sloveniji. Tipologija je bila postavljena glede na to, kako so izpolnjeni temeljni pogoji supervizije, glede na odnos med supervizorjem in supervizantom, glede na izpolnjenost skupnih in osebnih ciljev in glede na stil vodenja, prevladujoče vzdušje in zadovoljstvo s supervizijsko skupino. Opisani tipi supervizije so: stalni, tekmovalni, razvojni, korekturni in raziskovalno usmerjeni tip. Poskus konceptualizacije temelji na obdelavi individualnih standardiziranih intervjujev in na podlagi kvantitativnega vprašalnika strokovnih delavcev zaposlenih na petih različnih centrih za socialno delo. Članek prav tako obravnava različna teoretska izhodišča supervizije in podaja predloge za nadaljnje delo na področju supervizije.

Marko Mesec

E-socialno delo - Str. 277Ključne besede: virtualna skupnostna skrb, mreža socialnih storitev, internet, metode socialnega dela.

Ena od pomembnih karakteristik interneta je, da je socialno neodvisen medij, kjer razlike med rasami, razrednimi sloji, ljudmi s posebnimi potrebami, ljudmi iz marginalnih skupin ipd. pri komunikaciji in druženju niso ovirajoč dejavnik, tako kot pogosto v realnem svetu. Možnosti in dileme, ki jih na področju socialnega dela odpirajo nove oblike komuniciranja, zadevajo predvsem komuniciranje po internetu. Poudarjena so vprašanja varovanja osebnih podatkov, zmanjševanja osebnega stika med udeleženci, nedostopnosti informacijske tehnologije za marginalne skupine. Pozitivno pa naj bi bilo delovanje socialne službe in dostopnost do informacij izven "uradnih ur", supervizijske in samopomočne debatne skupine kadar koli in kjer koli, vrednost napisane besede v primerjavi z slišano, vrednost arhiviranega gradiva v analitske namene. Nekateri pisci zagovarjajo tezo, da bodo virtualni odnosi med ljudmi prevzeli vlogo odnosov iz realnega življenja, drugi pa, da nove oblike komuniciranja pomenijo večjo izbiro možnosti navezovanja stikov, večjo svobodo posameznika in dostopnost do vedno večjega števila socialnih in emocionalnih virov in virov znanja. Avtor predlaga vpeljavo "virtualne skupnostne skrbi", ki obsega tako on-line samopomočne skupine kakor on-line socialno pomoč.

REFLEKSIJE IZ PRAKSE

Petra Videmšek

Individualni načrt kot metoda dela - Str. 283

Ksenija Možina

Pristop k mladim na ulici - Str. 287

ČLANKI

Barbara Kobal, Tjaša Žakelj, Simona Smolej

Osebna asistenca kot sredstvo za neodvisno življenje hendikepiranih - Str. 291Ključne besede: hendikepirani, neodvisno življenje, osebna asistenca.

Osebna asistenca je sredstvo za doseganje neodvisnega in kvalitetnejšega življenja hendikepiranih zunaj institucij in sredstvo za zmanjševanje odvisnosti od izvirne družine. Je oblika pomoči, ki naj bi pokrivala vsa področja življenja. Prilagojena mora biti potrebam, željam in življenjskemu slogu vsakega uporabnika posebej in mora biti na voljo celotni populaciji hendikepiranih, ne glede na starost ali vrsto hendikepa. V besedilu je predstavljeno pojmovanje neodvisnega življenja hendikepiranih in s tem povezane ureditve osebne asistence na Švedskem, v Veliki Britaniji in na Slovaškem. Predstavljene so poglavitne oblike pomoči hendikepiranim v Sloveniji, ki niso vključeni v institucionalno varstvo in ponujajo nastavke za smiselno ureditev osebne asistence.

Simona Gerenčer

Socialna izključenost gluhih v republiki Sloveniji - Str. 299Ključne besede: slišeči, socialne mreže, usposabljanje, izobraževanje.

Večina gluhih je zaradi ovir v komunikaciji izključenih iz slišeče družbe. Nepriznavanje njihovega naravnega (znakovnega) jezika jih še toliko bolj postavlja na rob družbe in jih prikrajša za osnovne pravice. Zato čutijo primanjkljaje na ekonomskem, socialnem in psihološkem področju. Njihova izključenost se na psihološkem področju kaže v socialni izolaciji in osamljenosti, nezaupanju v pravno državo, skromni samozavesti oz. nizki samopodobi in v stereotipih in predsodkih, s katerimi je obarvano javno mnenje, na ekonomskem področju v segregiranem izobraževanju (v zavodu za gluhe in naglušne), omejenem izbiri poklica, nepismenosti in polpismenosti, pomanjkanju tolmačev in zapisnikarjev na predavanjih, visoki stopnji brezposelnosti in pomanjkanju informacij, na socialnem področju pa v oteženem komuniciranju s slišečo družbo, slabih povratnih informacijah slišečih in nedostopnosti kulturnih ustanov (gledališča, koncerti ipd.).

ESEJ

Tanja Lamovec

Pravica do stvarnosti - Str. 311

REFLEKSIJE IZ PRAKSE

Janja Babič

Ustanova Mali vitez: Fundacija za pomoč mladim, ozdravljenim od raka - Str. 315

Marinka Kapelj

Odvzem opravilne sposobnosti ljudem s težavami v duševnem zdravju - Str. 319

Tone Kladnik

Urejanje alkoholizma v okviru centra za socialno delo - Str. 323

Gorazd Rajnar

Odvisnost od alkohola in KZA: Priložnost za nov začetek - Str. 327

Sonja Robnik

Enake možnosti žensk in moških - slovenska realnost - Str. 331

POROČILO

Špela Urh

Delovni sestanek o položaju intelektualno oviranih v Evropi - Str. 335

POVZETKI

Slovenski - Str. 337

Angleški - Str. 341

DOKUMENT

Opravičilo - Str. 342

ČLANKI

Vesna Leskošek

Trgovanje s telesi in dušami žensk na Slovenskem do konca 19. stoletja - Str. 175Ključne besede: zgodovina, telo, obredi, kaznovanje.

Zahodne raziskovalke spola so postavile tezo, da so bile ženske v zgodovini obravnavane le kot telesa, ki služijo domovini (z rojevanjem otrok) in gospodarju (kot žene in gospodinje). To tezo potrjujejo tudi slovenska raziskovanja zgodovine žensk, ko odkrivajo ideologije in prakse, ki so reducirale ženske na njihova telesa. Na Slovenskem najdemo zapise o trgovanju z ženskami že v prvih stoletjih našega štetja. Najprej so z trgovali s sužnjami, pozneje z nevestami, ves čas pa so ženske uporabljali za trgovino z »belim blagom«. Ženske so za njihov upor kaznovali ostreje kot moške, kajti njihovo dejanje je bilo dvojni greh. Poleg pisanih zakonov so prekršile tudi nezapisane – z vstopom v javnost so spremenile vlogo, ki jim je bila predpisana v zahodni kulturi, zato so morale plačati dvojno ceno. Huje so jih kaznovali v protireformacijskih pogromih, čarovnice so množično morili in sežigali, nezakonske matere so preganjali, kamenjali in zasramovali.

Vesna Švab, Urban Groleger

Potrebe žensk s ponavljajočimi se duševnimi motnjami v procesu zdravljenja in okrevanja - Str. 185Ključne besede: psihiatrično zdravljenje, psihosocialna skrb, stresne obremenitve.

Potek hudih in ponavljajočih se duševnih motenj je pri ženskah ugodnejši kakor pri moških, vendar se po mnenju avtorjev pogosteje ponavljajo zaradi hujših in specifičnih stresnih obremenitev. Te obremenitve so zlasti gmotna prikrajšanost, izpostavljenost spolnemu in fizičnemu nasilju in skrb za otroke. Zato je treba obravnavo žensk s ponavljajočimi se duševnimi motnjami prilagoditi njihovim potrebam v vseh službah za duševno zdravje. Rezultati raziskave so pokazali tudi, da ženske pogosteje in lažje poiščejo pomoč v duševni stiski, da so zaradi sprejema v bolnišnico in posledic motenj manj socialno umaknjene kakor moški. Njihovo socialno funkcioniranje je boljše, večja je njihova čustvena zavzetost. Pogostost odvisnosti od psihoaktivnih substanc je manjša, nevarnost samomora je nekoliko manjša kakor pri moških. Glede na povezanost hudih duševnih motenj z revščino in fizičnimi in spolnimi zlorabami pa je treba zagotoviti povezanost in usklajeno delovanje zdravstvenih in socialnih služb za duševno zdravje. Uspešno okrevanje je mogoče le ob prilagoditvi služb dejanskim potrebam uporabnic, ki so zdravstvene in socialne narave. Ženske potrebujejo zaščito, podporo, zdravljenje in psihoterapijo v svojem naravnem okolju, torej povezane skupnostne oblike zdravljenja in skrbi.

Duška Knežević Hočevar, Sanja Cukut

Predstavitve samomora na Slovenskem v tiskanih medijih - Str. 191Ključne besede: retorika medijev, odtujenost posameznika, socialna patologija.

Avtorici presojata medijsko govorico o samomorilnosti na Slovenskem v zadnjih treh desetletjih. Temeljna teza je, da so v tiskanih medijih strokovnjaki iz medicinskih ved najpogosteje zastopani kot razlagalci samomorilnega vedenja in da je način poročanja o samomoru večinoma vpet v razlagalni okvir klasične teorije modernizacije. Na podlagi analize tiskanega gradiva avtorici pokažeta, da večina avtorjev zapisov vzroke za samomor res pripisuje t. i. negativnim učinkom družbeno-gospodarskega napredka, ki naj bi med drugim peljal v vedno večjo odtujenost posameznika v družbi; šele v zadnjem obravnavanem desetletju se pojavijo razlage, ki vključujejo okoljske in genetske dejavnike. Ugotovita, da je retorika zapisov o samomoru na Slovenskem v skladu z aktualnim političnim dogajanjem: število člankov na to temo močno naraste v obdobju oblikovanja in uveljavljanja slovenske neodvisne države, pri čemer je samomor večinoma označen za »nacionalno katastrofo«.

Suzana Oreški

Skrb svojcev za bližnje, ki imajo težke psihiatrične diagnoze - Str. 201Ključne besede: osebe z dolgotrajnimi psihosocialnimi težavami, skupnostna skrb, ekološka podporna pomoč.

Avtorica izhaja iz izkušenj vsakodnevnega praktičnega dela z uporabniki in njihovimi svojci. Ugotavlja, da skrb mater in svojcev za najbližje ni nekaj samoumevnega. »Folklorni« vedenjsko-odnosni vzorci v družinah, kjer se razvije dolgotrajna oblika duševne motnje, so pogosto ovira za razvoj in napredek vseh članov družine. V teh družinah je veliko požrtvovalnosti, a tudi vsakodnevnih stresnih in čustvenih scenarijev preživetja, ki so za uporabnika in svojca pogubni, za družbo pa veliko breme. Celostni pristop, zlasti delo v multidisciplinarnih timih, ki bi potekali globalno, lokalno, kontinuirano in fleksibilno, bi lahko vplival na boljši izid storitev, zlasti pa na kvaliteto življenja oseb z dolgotrajnimi psihosocialnimi težavami in njihovih svojcev.

Danica Hrovatič

Ustanove - Str. 207Ključne besede: zavodi, nevladne organizacije, socialno investiranje, fleksibilnost.

Delovanje ustanov kot pravnoorganizacijske oblike nevladnih organizacij je mogoče razumeti skoz pregled zakonodajne ureditve, ki omogoča ustanovitev, organizacijo in vodenje tovrstnih organizacij. Ob predpostavki, da je ustanova kot pravnoorganizacijska oblika v slovenskem prostoru preredko uporabljena, s pregledom ureditve delovanja ustanov postanejo transparentne tiste vsebine, ki so morda ovira, da se tovrstna oblika med zasebnimi iniciativami ustanavljanja različnih tipov organizacij ne pojavi pogosteje. Močan vpliv države oz. državnih organov na ustanovitev, delovanje in prenehanje ustanove, čeprav zaradi potrebe po zaščiti ustanovitvenega premoženja, udejanjanju volje ustanovitelja pri uresničevanje splošno koristnega ali dobrodelnega namena ustanove in zagotavljanju trajnosti njenega delovanja, se kaže potencialnim ustanoviteljem kot ovira pri odločanju za tovrstno socialno investiranje. Zasebni zavodi so posebnost slovenske pravnoorganizacijske prakse. Ustanovitelj zagotovi sredstva za delovanje, ki pa se ne vodijo v uradni evidenci kakor pri ustanovi, zaradi česar je postopek ustanavljanja privatnega zavoda enostaven in fleksibilen. Nova zakonodaja na področju delovanja zavodov predvideva odpravo instituta zasebnih zavodov, vendar bi ob tem morali napraviti delovanje ustanov fleksibilnejše, saj jim je sedaj zaradi močnega državnega vpliva na delovanje komajda upravičeno reči nevladne organizacije.

Blaž Mesec

Pritlehne teorije v kvalitativnem raziskovanju v socialnem delu - Str. 215Ključne besede: konstrukcija teorije, teoretska refleksija.

Na podlagi primerov lastnih kvalitativnih raziskav poskuša avtor odgovoriti na vprašanje, kakšne vrste teorij se pojavljajo kot izid teh raziskav. S tem hoče opozoriti na odprto vprašanje oblikovanja teorij na podlagi empiričnega raziskovanja socialnega dela, ki naj bi imelo prednost pred prevzemanjem ali apliciranjem teorij drugih ved. Opozori tudi na veliko raznolikost teorij, ki nastanejo pri takem raziskovanju. Med njimi so diagnoza (prepoznanje v teoriji opisanih metod ali problemov), opisna teorija ravnanja, opisna teorija procesa, tipologija, eksplanacija, taksonomija, dialektična teorija (teorija o protislovju), teorija o implicitni teoriji akterjev, teorija o strategijah ravnanja. Vse te teorije so izdelane v tradiciji oblikovanja pritlehne teorije po Glaserju in Straussu. Dodana je preglednica avtorjevih kvalitativnih raziskav in v njih uporabljenih metod in teoretičnih izidov.

POROČILO

Špela Urh

Socialno delo proti diskriminaciji hendikepiranih žensk: Poročilo o konferenci »Tako lepa, pa invalid!« - Str. 223

POVZETKI

Slovenski - Str. 225

Angleški - Str. 228

ČLANKI

Andreja Kavar Vidmar

"Izbrisani" zaporniki - Str. 61Ključne besede: obsojenci, pokojninsko-invalidsko zavarovanje, zakonodaja.

Zaporniki, ki delajo s polnim delovnim časom, so bili s spremembami in dopolnitvami zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2003 in 2004 in pozneje s spremembami in dopolnitvami zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju črtani iz kroga zavarovancev pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Spremembe ne predvidevajo prehodnega obdobja in ne upoštevajo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji temelji na delu. Delo zapornikov je urejeno podobno kot delovno razmerje. Nenaden odvzem statusa zavarovanca zapornikom povzroča dodatne posledice obsodbe, je neutemeljen in ogroža zaupanje v pravo.

Liljana Rihter

Trendi razvoja države blaginje - Str. 65Ključne besede: konvergenca, divergenca, pesimizem, optimizem.

Na države blaginje vplivajo številni dejavniki (globalizacija, politične povezave, fiskalna kriza), ki se jim država blaginje prilagaja na različne načine. Na podlagi teh prilagoditev mnogi avtorji odkrivajo trende, ki nakazujejo razvoj države blaginje v prihodnje. Avtorica predstavi različna razmišljanja, koncepte in teorije o razvoju držav blaginje, iz katerih je mogoče odkriti dve dimenziji prihodnjega razvoja držav blaginje. Prvo dimenzijo, na kateri lahko določimo položaj države blaginje glede na razpoložljiva sredstva za zagotavljanje socialne varnosti, poimenuje pesimizem-optimizem. Na dimenziji konvergenca-divergenca pa lahko določimo položaj držav blaginje glede na to, ali se sheme za zagotavljanje socialne varnosti v njih razlikujejo ali so si podobne. Ker so utemeljitve usmeritev razvoja držav blaginje pogosto teoretične brez empirične podlage (ali pa ravno narobe), je težko predvidevati, v katero smer bo šel nadaljnji razvoj držav blaginje. Zato moramo biti pripravljeni na vsak scenarij.

Bojan Regvar, Rok Ovsenik

Socialni in ekonomski vidiki vstopa v Evropsko Unijo - Str. 73Ključne besede: globalizacija, socialna politika, socialno varstvo, strateško načrtovanje.

V Evropski Uniji in pretežnem delu držav kandidatk za vstop v Evropsko Unijo so stroški socialnega varstva največji posamezni strošek javne porabe. Uravnavanje visokih stroškov socialnega varstva z javnofinančnimi možnostmi oziroma s potrebo po razvoju konkurenčnosti je pomemben dejavnik javnofinančne stabilnosti večine evropskih držav. Spremembe, ki jih pogojujejo vplivi globalizacije in se odražajo v spremembah strukture in obsega uporabnikov socialnega varstva, so pomemben dejavnik analize tveganja vključevanja držav kandidatk za vstop v Evropsko Unijo, zlasti zaradi razlik v gospodarski razvitosti. S statističnimi projekcijami za kratkoročno obdobje je mogoče potrditi, da se bo obseg uporabnikov socialnega varstva v Republiki Sloveniji in ostalih državah kandidatkah povečeval, to pa kliče k načrtovanju sprememb tudi v ostalih družbenih podsistemih, saj bo ob nespremenjenih pogojih vse teže ohranjati socialno stabilnost, odpravljati problem nezaposlenosti in zagotavljati finančne vire za sistem socialnega varstva.

Anka Čufer, Aleksandra Tabaj

Zaposlovanje invalidov v invalidskih podjetjih - Str. 79Ključne besede: brezposelnost, trg dela, zaščitno zaposlovanje.

Države organizirajo zaposlovanje invalidov na različne načine. Del invalidov opravlja delo na odprtem trgu dela, deloma pa je to delo organizirano v posebnih oblikah. Zaščitno zaposlovanje obsega dve obliki organiziranega dela: invalidska podjetja in varstveno-delovne centre. Nacionalne politike zaščitnega zaposlovanja se razlikujejo glede na definicijo ciljne skupine, vse definicije pa se nanašajo na invalide, ki niso zmožni delati pod običajnimi pogoji na odprtem trgu dela. Sistem delovanja invalidskih podjetij je v Sloveniji eden izmed instrumentov, s katerim država stimulira zaposlovanje invalidnih oseb. V Sloveniji je veliko zanimanja za ustanavljanje invalidskih podjetij. Leta 1988 je delovalo 11 invalidskih podjetij, po tranziciji in prestrukturiranju slovenskega gospodarstva pa je število več kakor desetkrat večje. Kljub temu ni jasnega koncepta za ustanavljanje invalidskih podjetij, prav tako tudi niso opredeljeni njihova vloga in poslanstvo in javni interes pri njihovem delovanju.

Miran Možina

Stalna skupnostna skrb za uporabnike psihiatrije: Prikaz primera - Str. 87Ključne besede: prostovoljske organizacije, psihosocialna rehabilitacija, shizofrenija.

Študija primera uporabnice Klare z diagnozo shizofrenija prikaže razlike med slovenskim psihiatričnim (institucionalnim) zdravljenjem in prostovoljsko, skupnostno skrbjo. Dualistično razumevanje - "bolnišnično psihiatrično zdravljenje je slabo, skupnostna skrb je dobra" - ni dobro vodilo za spreminjanje sistema varstva duševnega zdravja v manj razvitih deželah. Razvoj skupnostno orientiranih služb ne pomeni nujno odprave psihiatričnih bolnic. Boljše je dopolnjevanje obeh pristopov, kjer psihiatrično (medikamentozno) zdravljenje postane del skupnostne skrbi, kar se je zgodilo v primeru Klare. Poseben poudarek študije primera je na prikazu odnosa navezanosti med socialno delavko in Klaro, v katerem je bil za socialno delavko predvsem v fazi oklepanja največji izziv, kako iz dneva v dan prenašati in podpirati Klaro. Da je lahko zdržala, je tudi sama potrebovala oporo.

Jana Mali

Kvaliteta življenja in zadovoljstvo stanovalcev in zaposlenih v domu starejših občanov - Str. 105Ključne besede: institucija, emocionalno delo, adaptacija domskemu življenju.

Članek predstavlja rezultate raziskave o kvaliteti življenja ter zadovoljstvu stanovalcev in zaposlenih v Domu starejših občanov Preddvor. Avtorica je ugotavljala zadovoljstvo stanovalcev s storitvami oskrbe in načinom oz. obliko njenega izvajanje, odnos izvajalcev storitev do stanovalcev in pomanjkljivosti splošne ureditve življenja v domu. Analizirala je intervjuje stanovalcev in ankete svojcev in zaposlenih. Ugotovila je, da so stanovalci zadovoljni s ponujenimi storitvami, odnosom zaposlenih do njih in s splošno ureditvijo življenja v domu, saj se zatekajo k "skromni drži", ki jim omogoča dobro počutje. Zaposleni pa so močno izpostavljeni negativnim elementom emocionalnega dela.

Ivica Matko, Slavica Marjančič, Jana Vogelnik Kranjc, Mirjana Česen

Kakovost zaposlovanja pod posebnimi pogoji skozi psihosocialno vidik - Str. 117Ključne besede: človekove pravice, varstveno-delovni center, motnja v duševnem razvoju, človeško dostojanstvo, izključevanje.

Osebe, vključene v varstveno-delovni center, imajo zelo majhno možnost samouresničitve skoz zaposlitev pod posebnimi pogoji. V slovenskem prostoru se s to zaposlitvijo vsak VDC ukvarja po svoje, kar ima za posledico uveljavljanje in izkoriščanje pravic na zelo različnih ravneh. V praksi se dogaja, da osebe z motnjo v duševnem razvoju največkrat delajo le najbolj enostavna dela, ki imajo zelo nizko vrednost in so celo žaljive za človeško dostojanstvo. Da bi sledili razvoju, bi bilo treba pristopiti k izdelovanju in prodaji lastnih izdelkov in storitev, kar bi povečalo kakovost zaposlovanja pod posebnimi pogoji. Zato je treba usposobiti kader, ki dela v teh zavodih (socialni delavci, psihologi, specialni pedagogi), da pridobi tudi menedžerska, marketinška in komercialna znanja.

Nataša Aničič, Viktorija Pečnikar Oblak

Odziv srednje in nižje izobraženih delavcev Zavoda Hrastovec-Trate na spremembe - Str. 125Ključne besede: normalizacija, deinstitucionalizacija, inovacije, odpor.

Zaposleni v Zavodu Hrastovec-Trate so v letu 2001 zaradi uvajanja inovacij v duhu normalizacije in deinstitucionalizacije preživljali težko obdobje. Čeprav so se zavedali, da so spremembe nujne, so jih doživljali stresno in so bili zato precej nezadovoljni. Na delo so prihajali z odporom, skrbelo jih je za prihodnost, čutili so se potisnjene na rob in imeli so občutek, da jih nihče ne posluša.

POROČILA

Renata Brdar

Evalvacija socialnovarstvene storitve osebna pomoč na centrih za socialno delo - Str. 135

Tatjana Dolinšek, Karmen Vodenik

Gluhe in naglušne osebe na trgu delovne sile - Str. 139

Klaudija Poropat, Emil Bohinc

Osebna asistenca z vidika zaposlovanja - Str. 143

Andreja Črnko

Problematika zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb - Str. 145

Ksenija Ramovš, Irena Majzelj Usenik

Reševanje problema alkoholizma v svetovalnici za alkoholizem - Str. 147

Tone Kladnik

Medgeneracijska solidarnost kot dvosmeren proces - Str. 151

Mateja Eržen

Mreža medgeneracijskih programov za kakovostno starost v Trbovljah - Str. 157

Sonja Hočevar, Lilijana Tomažič

Skupine za samopomoč staršev invalidnih otrok - Str. 159

Andreja Bogataj

Skupina za samopomoč za osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju - Str. 161

Jasmina Breznik

Kakovost normalizacije v bivalni enoti za odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju - Str. 163

Diana Jerman

Zaposlovanje in vpliv globalizacije - Str. 167

Slovenski - Str. 169

POVZETKI

Angleški - Str. 172

UVODNIK

Bogdan Lešnik

Iz urednikove beležke - Str. 1

Z letošnjo prvo številko razširjamo že obstoječo rubriko prispevkov, ki smo jo na novo naslovili »Za dobro prakso«. V njej objavljamo poročila o delu, manjše ad hoc raziskave, kratke premisleke ipd., ki bodo koristili zlasti praktikom, a tudi drugim, ki bodo hoteli dobiti zgoščen opis dejavnosti. Zato vabimo vse, ki bi radi predstavili svoje delo ali razmere na svojem področju širši strokovni javnosti - socialne delavce in delavke, druge, ki delujete na področju sociale, in uporabnike in uporabnice socialnih služb ali z njimi povezanih ustanov -, da napišete kratko poročilo o svojih spoznanjih, izkušnjah ali pogledih in nam ga pošljete v objavo.

ČLANKI

Bojana Mesec

Pomen raziskovanja in planiranja prostovoljnega dela - Str. 3Ključne besede: civilna družba, neprofitne organizacije, politika prostovoljnega dela.

Prostovoljno delo je precejšnja neznanka, kar zadeva vprašanja, koliko je udeleženih, kakšne so njihove konkretne naloge, kaj jih motivira in kako je njihov prostovoljni prispevek ovrednoten. Med glavnimi ovirami pri odkrivanju podatkov sta razpršenost dejavnosti in neidentificiranost posameznih del, saj med prostovoljno delo ne štejemo le načrtovanih dejavnosti, ampak tudi nenačrtovano, spontano pomoč. Pokazatelji, ki nas prepričajo o pomembnosti tega dela, so statistične narave, zato je nujno, da državni organi poznajo metode in tudi rezultate, ki pokažejo, kolikšen vpliv ima prostovoljno delo na narodno gospodarstvo. Kvantitativni pokazatelji lahko pomagajo pri odločanju vlade o vlogi prostovoljnega dela, prav tako pa so taki podatki dobrodošli pri promociji in širjenju dejavnosti. Bazični podatki so nujno potrebni pri komunikaciji z mediji, da lahko pravilno in korektno predstavijo prostovoljno delo in ga s tem promovirajo, javni in privatni sferi pa pokažejo številne vezi, ki potekajo med nacionalnimi in skupnostnimi projekti.

Božena Ronner

Stališča dijakov do spolnosti, načrtovanja družine in nereligioznosti - Str. 9Ključne besede: druga modernizacija, vrednote, mladi.

Železarske Jesenice z okolico so v prehodu iz usihajoče industrijske družbe v postindustrijsko modernizacijo; vrednote mladih so razpete med tema dvema vrednostnima sistemoma. Avtorica je poskušala z anketo ugotoviti, koliko so procesi druge modernizacije dosegli jeseniške gimnazijce, Vprašanja so zadevala stališča o neformalni partnerski skupnosti, preprečevanju nosečnosti, umetni prekinitvi nosečnosti, spolnih odnosih pred poroko in zaposlovanju žensk v Sloveniji, ki jih je avtorica primerjala s stališči, ugotovljenimi v podobni raziskavi leta 1981. Večje spremembe so bile opažene glede preprečevanja nosečnosti (število odgovorov, da je načrtovanje rojstva stvar staršev, se je več ko podvojilo) in o umetni prekinitvi nosečnosti (podvojilo se je število odgovorov, da je to stvar bodočih staršev).

Polona Selič

Zaščita otrok pred spolnimi zlorabami - Str. 19Ključne besede: otrokove pravice, nasilje, žrtev, storilec, forenzična psihofiziologija, poligrafska metoda.

Uresničevanje določil konvencije o pravicah otroka zavezuje državo h kar najbolj doslednemu spoštovanju in uresničevanju njenega 34. člena, ki opredeljuje problematiko spolnih zlorab, in 19. člena, ki v prvem odstavku govori o zavarovanju otrok pred vsemi oblikami duševnega ali telesnega nasilja, vključno s spolnimi zlorabami, kadar je otrok v okrilju družine. Konvencija v 3. členu sicer poudarja pojem "največje koristi", vendar ob vodilni usmeritvi, da je družina temeljna družbena skupina in torej za otroka najpomembnejša, v 9. in 19. členu zaščiti otroka tudi pred zlorabo staršev oziroma odraslih. Spolne zlorabe otrok so realen družbeni pojav in problem, ki terja kar najhitrejše odzive mreže institucij in profesionalnih služb. Zaščita otrok pred spolnim nasiljem in zlorabami je mogoča le ob celoviti obravnavi, ki zajame tako žrtve kakor storilce. Usmerjena obravnava storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost zagotavlja večjo varnost posameznika (potencialne žrtve) in družbe, zato mora biti zakonsko urejena, kar umešča obravnavo spolnih zlorab onstran strokovnih okvirov na polje politike. Modeli obravnave storilcev so se v tujini prilagajali naraščanju tovrstne kriminalitete.

Mateja Tajnšek

Doživljanje bolnikov z multiplo sklerozo - Str. 33Ključne besede: hendikep, pripovedovanje, življenjska zgodba, diskriminacija.

Predstavljena kvalitativna analiza petih intervjujev bolnikov z multiplo sklerozo temelji na pojmih teorije o urejanju kronične bolezni po Corbinovi in Straussu. Bolniki opisujejo svoje življenje biografsko, z vidika svojega življenja kot celote, kot nekaj življenjsko pomembnega, celo usodnega. Zelo natančno in obširno opisujejo razvoj bolezni in še posebej dogajanje v bolnišnici, saj je to kritičen čas, ko se je njihovo življenje popolnoma spremenilo. Zaznali smo moteno samopodobo bolnikov z multiplo sklerozo in zavedanje o njihovi drugačnosti. Obnavljanje življenja je za bolnike ključno, stopnja socialne podpore pa je pri njih majhna oziroma je ni. Zelo pomembno je povezovanje bolnikov v Združenju multiple skleroze Slovenije.

ZA DOBRO PRAKSO

Magdalena Žakelj, Darja Vidmar

Pot k samostojnosti po poškodbi glave - Str. 43

Danica Matjanec

Nacionalna mreža skupin starih ljudi za samopomoč - Str. 47

DOKUMENT

Indeks letnika 42 (2003) - Str. 51

POVZETKI

Slovenski - Str. 55

Angleški - Str. 58