Revija Socialno delo

Srečo Dragoš

Z metaforo, uporabljeno v naslovu, so mišljene družbene lastnosti oz. dejstva (kot bi rekel Durkheim), ki jih kljub njihovemu obstoju ignoriramo ali podcenjujemo, bodisi zaradi ideoloških razlogov, zgodovinske amnezije ali napačnih razvojnih vzorcev. V zvezi z negotovostjo socialne države – najpomembnejše družboslovne inovacije 20. stoletja – se je teh »slepih peg« v slovenskem razvoju nabralo več. Poleg tistih, ki so naštete v uvodu tega besedila, se prispevek v nadaljevanju osredotoča na tri najpomembnejše, to so: predsodki, stroški in vrednote. V Sloveniji so se predsodki do socialne države in njenih uporabnikov tako okrepili, da po stopnji njihovega izražanja presegamo evropsko povprečje kot tudi povprečje nekdanjih socialističnih držav, čeprav je to višje od EU. Druga »slepa pega«, nevarna za prihodnost socialne države, je njena poraba, po kateri izstopamo znotraj EU v anoreksično smer. Vse od osamosvojitve smo glede na celotne državne izdatke kot tudi znotraj posameznih področij izrazito podhranjeni, saj si nismo nikoli določili cilja, da se moramo dvigniti (vsaj) na povprečje EU. Tretja nevarnost pa je sklop tistih vrednot, ki so jih avtorji frankfurtske šole označili za sestavine avtoritarne osebnosti. Tudi po teh smo izrazito nadpovprečni v evropskem prostoru.

Vesna Leskošek

Glavna tema prispevka so spremembe Družinskega zakonika v delu, ki se ukvarja z razvezo, zaupanjem v vzgojo in varstvo ter stiki med otroki in staršem, ki izvaja stike. Spremembe so posledica preobrata v razumevanju razmerij med partnerji in v odnosu do otrok. Na videz pomenijo napredek k enakopravnejšemu položaju moških in žensk v postopkih razvez in dodelitve otrok, vendar analiza Komentarja Družinskega zakonika (2019) pokaže, da so prakse konservativno patriarhalne, saj temeljijo na prepričanju, da so ženske primarno odgovorne za dober odnos otrok s staršem, ki izvaja stike, to je večinoma z očetom. Analiza besedil sodnih odločb, ki so nastale po uveljavitvi Družinskega zakonika, pokaže, da spremembe sledijo uveljavitvi koncepta starševskega odtujevanja, ki se uporablja tudi v primerih, ko je bil razlog za razvezo nasilje na podlagi spola, to pa omogoča nadaljevanje nasilnega nadzora tudi po razvezi. V sklepnem delu so navedeni temeljni mednarodni dokumenti, ki jih takšna sodna praksa krši, med njimi je tudi Istanbulska konvencija, katere podpisnica je tudi Slovenija.

Marino Kačič

Prispevek analizira vlogo formalnih in neformalnih pravil ter praks v institucijah za ljudi z ovirami in njihov vpliv na uporabnike z oviranostmi. Poudarek je na preučevanju podpore in praks, ki posameznika onemogočajo, z vidika vpliva na posameznikovo avtonomijo in vključevanje v običajno življenje. Raziskava temelji na kvalitativni analizi desetih poglobljenih intervjujev in avtorjevih avtoetnografskih zapiskih. Pojasnjuje kompleksnost interakcij med formalnimi in neformalnimi institucionalnimi strukturami. Obravnava pomen tihe moči neformalnih praks podpore, ki pogosto delujejo kot kompenzacijski mehanizem za rigidnost formalnih pravil. Te prakse omogočajo fleksibilnost, sodelovanje in individualnost ter izboljšujejo uporabniške izkušnje in povečujejo občutek avtonomije. Na podlagi ugotovitev je oblikovan model vpliva institucionalnih praks na uporabnikov razvoj in neodvisnost; model zagotavlja analitični okvir za razumevanje teh procesov. Neformalne ravni institucionalnih procesov lahko delujejo bodisi omejujoče bodisi podporno. Za socialne delavke in psihosocialne svetovalke so rezultati dragocena podlaga za oblikovanje bolj prilagodljivih praks, ki zadovoljujejo individualne potrebe uporabnikov in zmanjšujejo formalne institucionalne vrzeli.

Tanja Rener

Jože Primožič

Lea Šugman Bohinc, Petra Videmšek

Vera Grebenc