Oblika

Med nabori črk, ki so nam na voljo, uporabimo eno sámo standardno pisavo (npr. Times New Roman) in ne kombiniramo različnih pisav. Črke v glavnem besedilu so velike 12 pik, v preglednicah 10 pik, v opombah pa 11 pik. Razmik med vrsticami je povsod 1,5. 

Ne uporabljamo pomikov v desno, na sredino itn. Vsak odstavek začnemo na začetku vrstice (brez tabulatorja ali presledkov), pač pa v urejevalniku besedila določimo standardni odmik prve vrstice odstavka od levega roba. Razmik med odstavki zgoraj in spodaj odpravimo oz. postavimo na 0. Desni rob poravnamo. 

Med odstavki ne izpuščamo vrstic. 

S prazno vrstico zgoraj in spodaj ločimo posebne elemente od sosednjega teksta, na primer naslove, preglednice in drugo gradivo. 

Ves tekst, vključno z naslovi, referencami itn., je pisan z malimi črkami, seveda pa upoštevamo pravila, ki veljajo za veliko začetnico. Za poudarke v tekočem besedilu uporabimo ležečo pisavo.

Vmesni naslovi imajo največ dve ravni. Oštevilčimo jih na standarden način (1., 2., 2.1., 2.2. itn.). 

Uporabljamo samo dvojne narekovaje ("tekst" ali »tekst«); izjema so le narekovaji znotraj narekovajev (gl. stran Citati). 

Pri številih, večjih od tisoč, uporabimo piko (za tisoč) in vejico (za milijon). 

Ne v tekočem besedilu ne v preglednicah ne uporabljamo decimalnih pik, temveč decimalne vejice.

Decimalne ničle izpustimo tako v tekočem besedilu kakor v preglednicah (ne "50,00", temveč 50).

Znamenje za odstotke zapišemo za presledkom: 65 %. V tekočem besedilu (kadar ne gre za serije) pa raje zapišemo 65 odstotkov.

 

SLOG

Cela števila do (vključno) deset v tekočem besedilu izpišemo z besedo (trije primeri, ne "3 primeri"). Izjema so serije podatkov (frekvence ipd.).

V tekočem besedilu (izjema so serije) se izogibamo obliki "10 %", "25 %", "50 %", temveč zapišemo desetina, četrtina, polovica - prav nikoli pa ne zapišemo "1/10", "1/4", "1/2", "3/4" (ali "1/3" namesto tretjina ipd.). Namesto "100 %" napišemo vsi, v vseh primerih ipd.

Namesto "..." v pomenu itn. raje napišemo itn.

Ne uporabljamo formulacije "in/ali". Največkrat zadostuje eno ali drugo. Včasih lahko uporabimo oziroma (oz.).

Izraz "nuditi" je primeren kvečjemu za tržnico. Včasih ga lahko nadomestimo kar z glagolsko obliko tistega, kar "nudimo": "nuditi pomoč" je pomagati. Lahko pa pomoč (ali kaj drugega) ponudimo (kdaj komu v kakšni situaciji) ali ponujamo, npr. kot storitev. Tudi storitev ne "nudimo", temveč jih izvajamo, opravljamo.

"Nenazadnje" (in "ne nazadnje") nadomestimo z navsezadnje, za povrh ali kratko malo nazadnje. Če namreč mislimo resno, da kaj ne sodi na zadnje mesto, potem tisto prestavimo!

"Soočiti se s čim" je naleteti na kaj (tudi ne "srečati se s čim"). Soočenje je konfrontacija iz oči v oči, torej je mogoče le soočiti se s kom ali koga s kom. "Soočili smo se z dejstvom" navadno pomeni, da smo bili prisiljeni sprejeti ali vzeti kaj kot dejstvo, ali na kratko, da česa nismo mogli spregledati. "Soočiti se s težavo" pomeni spoprijeti se z njo.

"Ozavestiti" in "osmisliti" sta nejasna in precej sporna izraza. Premislimo, kaj hočemo povedati. "Ozavestiti koga o čem" navadno ne pomeni nič drugega kakor (dobro, učinkovito) seznaniti koga s čim, "osmisliti kaj" pa najti smisel v čem ali pojasniti si kaj (pripisati čemu kakšen določen pomen ali namen).

Izpostavljeni smo lahko soncu ali posmehu. Izpostaviti otroka pomeni pustiti ga v divjini. Izpostavimo lahko stavčni člen ali skupni faktor v matematičnem izrazu. Ne "izpostavljamo" pa, kadar hočemo zgolj kaj poudariti ali opozoriti na kaj.

Priljubljen klišé je "posredovati" v pomenu preposlati, predati, prenesti ali poseči (npr. v razpravo). Pač pa posredujemo med nasprotniki, v sporu, pri doseganju soglasja ali za koga pri kom. 

Podobno pogost je v tekstih glagol "predstavljati" v pomenu biti. Predstavljamo si kaj, predstavimo ljudi med seboj, predstavimo komu kaj, česar še ne pozna, predstavljamo (ali zastopamo) lahko tudi kakšno organizacijo. V primerih kakor "to predstavlja tretjino populacije" ali "knjiga predstavlja nov poskus, da bi ..." ali "taka razporeditev predstavlja ključ za razumevanje ..." pa ne gre za to, da kaj "predstavlja" kaj, temveč da to je. 

Izogibamo se pretirani uporabi formulacije "ne le a, temveč tudi b". Namesto tega zapišemo, na primer: a, vrh tega pa še b.

Neosebno glagolsko obliko s "se" - "domneva se", "misli se" - nadomestimo s prvo ali tretjo osebo množine: domnevamo, mislimo ali (ti-in-ti) domnevajo, mislijo. Včasih bo še bolje, če rečemo: domnevno, po splošnem mnenju. Namesto "uporablja se" raje rečemo, da je v (splošni) rabi. Namesto "x se financira iz državnih virov" rečemo: x je financiran (še bolje: dobiva denar ali sredstva) iz državnih virov. Upoštevamo seveda ustaljene zveze: govori se, to se ve, kako se kaj napiše, od nas se pričakuje - vendar ne "pričakuje se sprememba", temveč jo pričakujemo ali je pričakovana.

Zelo trdovratna napaka je združevanje predlogov, ki zahtevajo različne sklone: "pred in po uradnih urah", "z ali brez podpore". Pravilno je pred uradnimi urami in po njih, s podporo ali brez. Lahko pa rečemo pred in za besedo, ker oba predloga vpeljeta isti sklon samostalnika.

Prav je, da uporabljamo formulacije, ki se nanašajo na oba spola, vendar ne v obliki "socialna/i delavka/ec", "uporabnik/ca" ipd.; izogibamo se tudi zapisu "socialna delavka/socialni delavec", "ga/jo". Tak zapis hitro postane neberljiv, kadar moramo hkrati prestaviti še veliko drugih besed (števnikov, pridevnikov, zaimkov, deležnikov). Uporabimo veznik (socialna delavka ali delavec, uporabnice in uporabniki, ga ali jo) ali vejico (socialni delavci, delavke, uporabnica, uporabnik, ga, jo). Spol pridevniških besed se ujema s spolom prvega samostalnika v dvojici (torej socialne delavke in delavci). Če postavimo glagol v sedanji čas, se izognemo temu, da bi morali tudi pri njem pisati dve obliki. Pri splošnih zgledih lahko izmenično uporabimo eden in drugi spol.

 

CITAT

Citat postavimo med dvojne narekovaje. Ne uporabimo nobene posebne (npr. ležeče) pisave. Če je daljši od treh vrstic, je v posebnem odstavku; v tem primeru ne uporabimo narekovajev, temveč ga zaznamujemo s prazno vrstico nad in pod njim. 

Če citat, ki je v narekovajih, vsebuje narekovaje, jih zapišemo kot enojne narekovaje ("... 'tekst' ..."), v citatu, ki je v posebnem odstavku, pa kot navadne dvojne (ne glede na to, kakšne narekovaje uporablja izvirnik).

Vir navadno navedemo na koncu citata (v okroglem oklepaju), lahko pa tudi v napovedi pred njim.

Kadar je citat preveden iz tujega jezika, dodamo v oklepaju (npr. za navedbo vira) ime prevajalca ali prevajalke: (prev. Polona Mesec). Če smo ga sami prevedli, dodamo: (naš prevod).

Če citat vsebuje poudarjeno besedilo, to prenesemo v obliki ležeče pisave in pripišemo: (poudarek v izvirniku). Kadar sami postavimo del citata v ležečo pisavo, dodamo: (poudarek naš). 

Če vstavimo citat v svoje tekoče besedilo, ga moramo včasih prirediti. Drugačno začetnico, izpustitev, vstavek in vse druge spremembe zaznamujemo z oglatim oklepajem. Zgled: "[V]se [...] spremembe [citata] zaznamujemo [...]" (Fakulteta za socialno delo 2008: Citati). 

Če končamo citat pred koncem stavka, lahko na koncu dodamo [...], piko pa postavimo za navedbo vira (kakor v zgornjem zgledu) oz. na koncu stavka. Lahko pa uporabimo sistem premega govora kakor v tem zgledu: "[V]se [...] spremembe [citata] zaznamujemo," zahtevajo smernice za avtorje in avtorice revije Socialno delo (Fakulteta za socialno delo 2008: Citati). 

Citat, ki je v posebnem odstavku, končamo z ločilom, ki je v izvirniku, ali [...], če končamo pred koncem stavka, navedbo vira pa obravnavamo kot samostojno poved: "[V]se [...] spremembe [citata] zaznamujemo z oglatim oklepajem." (Fakulteta za socialno delo 2008: Citati.) 

Kadar je znamenje [...] sredi stavka, pazimo, da je morebitno ločilo (vejica ipd.) na pravem mestu (pred ali za njim), v skladu z besedilom, ki ga citiramo.

Kadar že citat vsebuje tri pike, jih seveda ne postavimo v oglati oklepaj.

Oglati oklepaj uporabimo tudi, kadar v citatu dodamo izvirni izraz: "moč [strength] in oblast [power]".

 

LEŽEČA PISAVA

Ležečo (kurzivno) pisavo uporabimo samo za poudarjeno besedilo, za naslove publikacij (prim. seznam virov) in za izraze v tujih jezikih, ne pa za citate, vmesne naslove ipd. Uporabimo jo lahko tudi pri naštevanju, vendar le, kadar naštetemu sledi komentar. Zgled: 1. Soglasje. To je pomembno zaradi ...

Izraze v tujih jezikih zapišemo ležeče. Izjema so imena, na primer Word, Amnesty International ipd.

Pazimo, da je ležeče samó besedilo, ki mora biti táko, ne pa tudi sosednje (npr. ločila, ki niso njegov del). 

Pri poudarjanju besedila z ležečo pisavo smo varčni. Kadar je poudarjenega preveč besedila, poudarki izgubijo učinek. 

Krepke in podčrtane pisave ne uporabljamo.

 

OPOMBE

Ležečo (kurzivno) pisavo uporabimo samo za poudarjeno besedilo, za naslove publikacij (prim. seznam virov) in za izraze v tujih jezikih, ne pa za citate, vmesne naslove ipd. Uporabimo jo lahko tudi pri naštevanju, vendar le, kadar naštetemu sledi komentar. Zgled: 1. Soglasje. To je pomembno zaradi ...

Izraze v tujih jezikih zapišemo ležeče. Izjema so imena, na primer Word, Amnesty International ipd.

Pazimo, da je ležeče samó besedilo, ki mora biti táko, ne pa tudi sosednje (npr. ločila, ki niso njegov del). 

Pri poudarjanju besedila z ležečo pisavo smo varčni. Kadar je poudarjenega preveč besedila, poudarki izgubijo učinek. 

Krepke in podčrtane pisave ne uporabljamo.

 

SLIKOVNO GRADIVO

Slikovno gradivo je črno-belo. 

Preglednice (tabele) vstavimo v tekst, drugo slikovno gradivo pa ne sme biti oblikovano v urejevalniku besedila, temveč ga pošljemo v ločenih datotekah programov Excel ali Photoshop; če to ni mogoče, ima format PDF ali TIFF (zagotovimo visoko ločljivost!). 

Naslovimo ga z vrsto gradiva in zaporedno številko (Preglednica 1, Preglednica 2, Graf 1, Graf 2 itn.). Enako poimenujemo datoteke, ki vsebujejo slikovno gradivo. 

Spremno besedilo (naslov, vir, legendo itn.) vstavimo v tekst na mesto, kamor sodi slika, ne v slikovni dokument. 

Besedilo, ki je integralni del slike in ga ni mogoče neposredno urejati, prepišemo na ustrezno mesto v prispevku.